• Najdi
  • 1
  • od 2
  • >
  • >>
  • 1.
    UPRS Sodba I U 476/2024-17
    23.5.2025
    UP00090231
    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 12/1, 12/1-a, 15. ZTFI-1 člen 469, 470, 471. ZUP člen 8, 9.
    trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - delnica - tržna manipulacija - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave - pravica do izvajanja dokazov - kršitev pravil postopka
    Četudi dajejo stranke v skladu s 469. členom ZTFI‑1 svoje izjave pisno in jim možnost podajanja pisnih izjav toženka v skladu s 470. členom ZTFI-1 mora zagotoviti, lahko v dokaz svojih trditev predlagajo tudi zaslišanje prič. V skladu s 1. točko drugega odstavka 471. člena ZTFI-1 Agencija razpiše ustno obravnavo, če je treba zaslišati priče ali izvedence. O tem, kdaj je treba zaslišati priče, pa ZTFI-1 nima posebnih določb, zato se na podlagi drugega odstavka 463. člena ZTFI-1 uporablja ZUP.
  • 2.
    UPRS Sodba I U 436/2024-10
    2.4.2025
    UP00092448
    Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) člen 12, 12/1, 15. ZTFI-1 člen 424, 469, 471. ZUP člen 165.
    trg finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - tržna manipulacija - prepoved - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - povezano delovanje - pravica do izjave - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravil postopka

    Agencija mora v postopkih spoštovati tudi temeljna načela ZUP ter zagotavljati spoštovanje ustavnih pravic in svoboščin. Po presoji sodišča bi Agencija predlagani dokaz za zaslišanje priče morala obravnavati in ga izvesti ali pa zavrniti iz zakonsko dopustnih razlogov. Med temi razlogi pa ni dopustna vnaprejšnja dokazna ocena.

    Če stranka zatrjuje, da listine, četudi naj bi izkazovale resnično stanje stvari, tega ne izkazujejo, in to stranka izpodbija z drugimi dokazi oz. jih predlaga (npr. zaslišanje prič), mora organ oceniti dokazno vrednost te listine in drugih predlaganih dokazov, ki jih mora zato pred tem tudi izvesti. Ker je v obravnavanem primeru tožnik ugotovljenim dejstvom, ki naj bi izhajali iz listinske dokumentacije ugovarjal in v ta namen predlagal izvedbo drugih dokazov in sicer zaslišanje priče in tudi tožnika, bi morala toženka opraviti ustno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.

  • 3.
    UPRS Sodba I U 437/2024-40
    12.3.2025
    UP00085130
    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 15.
    trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih instrumentov - tržna manipulacija
    Dejstvo, da gre za slabo likvidne delnice, ne pomeni, da tržna manipulacija z njimi ni mogoča. Pravilno je namreč stališče toženke, da Uredba o zlorabi trga obstoja tržne manipulacije ne pogojuje z obstojem delujočega trga, ampak predpostavlja sam trg vrednostih papirjev, torej da se z delnico lahko trguje na organiziranem trgu.

    Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila vzorec trgovanja z delnicami v obdobju od maja 2022 do novembra 2022. V tem delu sodišče sledi razlogom toženke, namreč da je važen vzorec trgovanja, ki se pokaže v opazovanem obdobju. Soslednje poslov, cena, količina delnic, odstopanje od prejšnjega tečaja in istovetnost obeh strank izkazujejo vzorec, ki se kot takšen potrjuje ob izkazanih povezavah med obema družbama (tj. povezavah med njunimi družbeniki oziroma poslovodji).
  • 4.
    UPRS Sodba I U 481/2024-13
    20.1.2025
    UP00084366
    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 15.
    trg finančnih instrumentov - tržna manipulacija - prodaja vrednostnih papirjev - prodajna cena
    Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih (nasprotnih) trditev glede spornih dejstev na glavni obravnavi zagrešila bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), kar je vplivalo ali moglo vplivati na ugotovitev v konkretni zadevi zaradi česar je izpodbijana odločba v izpodbijanem delu nezakonita.
  • 5.
    UPRS Sodba I U 459/2024-24
    18.11.2024
    UP00087699
    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 15, 34, 34/3. ZTFI-1 člen 470, 479.
    trg finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - prodaja delnic - tržna manipulacija - jezik postopka - rok za ugovor - prekluziven rok - novota
    ZTFI‑1 v 479. členu določa, da tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v postopku pred agencijo.

    Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se tožniku očitalo, da vodi posle družbe fiktivno oz. da je slamnati direktor, temveč se mu očita, da je kot zakoniti zastopnik družbe B. izvedel tržno manipulacijo, pri čemer je deloval povezano z družbo C. Tožnik je za račun B. z C., s kateri je B. delovala povezano, od julija do oktobra 2022 sklenil pet poslov z eno do pet delnicami ..., vsakokrat po nekaj več kot 3 % nižji ceni od prejšnjega zaključnega tečaja. Njihovo sosledje, cena, količina delnic, odstopanje od prejšnjega tečaja in istovetnost obeh strank izkazujejo vzorec, ki se kot takšen potrjuje ob izkazanih povezavah med obema družbama.
  • 6.
    UPRS Sodba I U 1707/2023-___
    16.4.2024
    UP00084319
    ZUP člen 43. ZTFI-1 člen 463, 463/2, 463/4, 463/5, 490, 490/1.
    trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranke - subsidiarna uporaba ZUP
    Toženka je udeležbo v postopku zavrnila na pravni podlagi 142. člena ZUP1 v povezavi s prvim odstavkom 490. člena in četrtim odstavkom 463. člena ZTFI-1. Zadnjenavedeni določbi ZTFI-1 tudi po presoji sodišča v predmetnem postopku nadzora izključujeta možnost drugih oseb (ki niso subjekt nadzora), da bi se tega postopka nadzora udeleževale v svojstvu stranke ali stranskega udeleženca. Ker je položaj stranke in stranska udeležba v postopku nadzora specialno urejena v ZTFI-1, ki izrecno izključuje udeležbo drugih oseb v postopku nad subjektom nadzora, je po presoji sodišča izključena uporaba prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku.
  • 7.
    UPRS Sodba III U 207/2023-22
    5.4.2024
    UP00077136
    ZUP člen 142. ZTFI-1 člen 463, 463/4, 490, 490/1.
    trg finančnih instrumentov - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - stranska udeležba - zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca - pravni interes
    Po presoji sodišča v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe, saj ZTFI-1 ne podeljuje upravičenja do udeležbe v postopku nobeni drugi osebi kot le subjektu nadzora.
  • 8.
    UPRS Sklep III U 14/2024-3
    8.3.2024
    UP00077831
    ZTFI-1 člen 476, 476/2, 476/2-1, 476/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
    trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - ugovor zoper odredbo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
    V 476. členu ZTFI-1 je določeno, v katerih primerih je proti odločbam toženke dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 predpisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero toženka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo. Izpodbijana Odločba je prav takšna in se jo lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo toženka izda zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z njeno odredbo (tretji odstavek 476. člena ZTFI-1).
  • 9.
    UPRS Sklep I U 521/2023-9
    12.12.2023
    UP00080443
    ZTFI-1 člen 296. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    Agencija za trg vrednostnih papirjev - nadzor nad bankami - javna objava - odprava odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
    Odprava odločbe Agencije z dne 19. 1. 2023 v celoti, tudi v 2. točki izreka o objavi informacije o izrečenem nadzornem ukrepu in kršitelju, kar je predmet obravnavanega upravnega spora, in vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženki, pomeni vrnitev zadeve v stanje pred izdajo odpravljene odločbe z dne 19. 1. 2023, to je v stanje, ko o ugotovitvi kršitve določbe desetega odstavka 296. člena ZTFI-1 in o objavi informacije o izrečenem ukrepu ni dokončno odločeno v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1. Pravni položaj tožnika je torej takšen, kot da sploh ni izdana odločitev o objavi informacije o izrečenem nadzornem ukrepu, kar je predmet tega postopka. Po presoji sodišča si glede na navedeno pravnega položaja v obravnavanem upravnem sporu v nobenem primeru tožnik ne more več izboljšati.
  • 10.
    UPRS Sklep I U 754/2023-13
    31.8.2023
    UP00070400
    ZTFI-1 člen 476, 476/3, 496, 496/2, 496/2-1, 500.
    trg finančnih instrumentov - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - ugovor zoper odredbo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
    Skladno z določbo 496. člena ZTFI-1 ima subjekt nadzora proti odredbi pravico vložiti ugovor, o katerem na podlagi 500. člena ZTFI-1 odloči agencija. Glede na določbe 476. člena ZTFI-1 samostojnega sodnega varstva zoper odredbo ni, zato tožba v delu, v katerem jo tožnik naperja zoper odredbo, ni dovoljena. Prav tako tožnik s tožbo ne more napasti izpodbijane odločbe. V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam toženke dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Izpodbijana odločba je prav takšna in se jo lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je nadzorni organ izdal zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z njeno odredbo (tretji odstavek 476. člena ZTFI-1).
  • 11.
    UPRS Sodba I U 1752/2020-15
    25.10.2022
    UP00063357
    ZPre-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 4/1. ZTFI člen 491, 491/1, 557, 557/1.
    nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe
    Izpodbijana odločba se glede statusa zavezanke za plačilo nadomestila opira na prvi odstavek 4. člena ZPre-1 in ne na drugi odstavek istega zakona. Ali je imela tožeča stranka na presečni datum več kot 250 delničarjev, torej ni relevantno dejstvo, na katerem bi temeljila izpodbijana odločba. Zato so tožbeni ugovori glede domnevne uporabe letnega poročila za leto 2017, iz katerega naj bi izhajalo število delničarjev, povsem nebistveni za odločitev o tožbi. Posledično sta tudi dokazna predloga za vpogled v AJPES glede letnega poročila za leto 2017 in za zaslišanje likvidacijskega upravitelja za odločitev nepotrebna, saj z njima tožeča stranka ne dokazuje za odločitev pomembnih dejstev.
  • 12.
    UPRS Sodba in sklep I U 853/2021-19
    11.10.2022
    UP00062250
    ZBan-2 člen 241, 241/1, 277. ZTFI-1 člen 19, 19/1, 19/1-1, 296/10, 345, 345/2, 347, 347/3, 347/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
    Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - pristojnost - postopek nadzora - upravni akt - zavrženje tožbe - odvetništvo
    Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo, če akt, ki se izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Iz tega razloga je sodišče zavrglo tožbo zoper zahtevo za posredovaje informacij št. 0601-10/2020-11 z dne 7. 12. 2020, saj ta zahteva ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.

    Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je sodišče zavrglo tudi tožbo zoper odredbo tožene stranke št. 0601-10/2020-18 z dne 10.3.2021 ter tožbo v delu, ki se nanaša na točke 1., 2. in 4. odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, opr. št. 0601-10/2020-28 z dne 13. 5. 2021. Zoper odredbo je tožbo zavrglo zato, ker 476. členu ZTFI-1 sodnega varstva zoper odredbe ne predvideva. Zoper 1., 2. in 4. točko odločbe z dne 13. 5. 2021 pa je tožbo zavrglo skladno s 1. točko drugega odstavka 476. člena ZTFI-1, ki izrecno določa, da sodnega varstva ni proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo.

    Glede tožnikovega zatrjevanja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za to, da se identiteta kršitelja ne objavi, kot te pogoje določa prvi odstavek 278. člena ZBan-2, ki se skladno s tretjim odstavkom 347. člena ZTFI-1 uporabljajo tudi v tem postopku, sodišče ugotavlja, da bi v tožnikovem primeru lahko bila upoštevna izjema po 3. točki prvega odstavka 278. člena ZBan-2, vendar tožnik nesorazmerne škode ni v ničemer dokazal, temveč jo zgolj pavšalno zatrjuje s trditvami, ki naj bi bile, po tožnikovih navedbah, splošno znane.
  • 13.
    UPRS Sodba I U 2024/2019-21
    10.5.2022
    UP00060959
    ZInfV člen 6, 6/2, 7. Uredba o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev (2019) člen 7, 15. ZUP člen 214.
    trg finančnih instrumentov - upravljanje - merila - upravni akt - upravni postopek - kršitev pravil postopka - pomanjkljiva obrazložitev
    Tožena stranka izpodbijanega akta ni izdala po procesnih pravilih upravnega postopka. Dejansko stanje v tej zadevi ni bilo ugotavljano po enem od postopkov iz ZUP-a (skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem), tožnica o postopku ni bila obveščena, ni imela možnosti sodelovati v postopku odločanja in izpodbijani sklep tudi ne vsebuje sestavin odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP. Čeprav je tožena stranka odločala s sklepom, pa z njim ni odločila zgolj o procesnem vprašanju temveč o obveznostih tožnice, posledično bi sklep moral imeti sestavine odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP.
  • 14.
    UPRS Sodba I U 1751/2020-11
    26.4.2022
    UP00064919
    ZTFI-1 člen 140, 140/1, 557, 557/1. ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZPre-1 člen 4, 4/2, 70, 70/2.
    delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - vrednost osnovnega kapitala družbe - nadomestilo za nadzor - višina nadomestila
    Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Že samo na tej podlagi pa je glede na drugi odstavek 4. člena ZPre-1, ki kriterija glede števila delničarjev in celotnega kapitala določa alternativno, tožnica izpolnila kriterije za nejavno delniško družbo v smislu cit. določila, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru.
  • 15.
    UPRS Sodba in sklep I U 1859/2021-14
    26.4.2022
    UP00065284
    ZTFI-1 člen 422, 422/3, 494, 494/2,496.
    trg finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - obveznost objave letnega poročila in revizorjevega poročila - delnica
    Po presoji sodišča je ključno, da je tožnica v zvezi z objavami in dopolnitvami oz. popravki objav (pol)letnih poročil ter nepredložitvami pojasnil in dokumentacije v času od 2015 do 2021 kršila zakonske dolžnosti, zaradi česar ji je bila s strani toženke odrejena odprava kršitev, kar je tožnica delno tudi storila in je to bilo ugotovljeno s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami. Glede na to, da so bile kršitve torej (delno) odpravljene, tudi iz tega razloga ne more biti spora o tem, da so sprva obstajale. S tem je tudi po presoji sodišča izkazana potreba, ki jo ZTFI-1 v tretjem odstavku 422. člena določa za odreditev umika delnic iz trgovanja na borzi, namreč da je to potrebno za varovanje interesov vlagateljev.
  • 16.
    UPRS Sodba I U 1821/2019-21
    25.1.2022
    UP00057112
    ZTFI člen 117, 117/2, 491, 491/1, 491/1-2. ZPre-1 člen 4, 4/2. ZUP člen 214.
    delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
    Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem izmed navedenih pogojev ter na podlagi katerih ugotovljenih (odločilnih) dejstev je toženka tožnika štela za nejavno gospodarsko družbo iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 (in s tem za zavezanca za plačilo predmetnega nadomestila). Toženka v izpodbijani odločbi namreč navaja zgolj, da je tožnik izpolnjeval „vsaj enega izmed pogojev iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1“; tega, kateri pogoj konkretno naj bi izpolnjeval, ne navaja. Sodišče ne more upoštevati niti argumentov toženke, da gre pri odločilnih dejstvih, ki so v izpodbijani odločbi umanjkala, za javno dostopne in tožniku znane podatke. Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno. saka upravna odločba v postopku, ki se vodi po ZUP, mora biti sestavljena v skladu z zahtevami tega zakona, vsako upravno odločbo pa mora biti, ne glede na to, kaj je ali naj bi bilo znano strankam postopka, mogoče tudi preizkusiti.
  • 17.
    UPRS Sodba I U 1280/2021-13
    14.12.2021
    UP00056798
    ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZTFI-1 člen 557, 557/1. ZPre-1 člen 4, 4/2, 70.
    delniška družba - nadomestilo za nadzor - prevzemni prag - vrednost osnovnega kapitala družbe - višina nadomestila
    Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Sodišče pritrjuje toženki, da je s tem tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
  • 18.
    UPRS Sodba I U 1281/2021-10
    23.11.2021
    UP00055542
    ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZPre-1 člen 4. ZTFI-1 člen 140, 140/2, 557.
    delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - vrednost osnovnega kapitala družbe - nadomestilo za nadzor - višina nadomestila
    Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročili na presečni datum 1. 1. 2021 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. S tem je tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
  • 19.
    UPRS Sodba I U 1150/2020-26
    8.6.2021
    UP00048734
    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 8.
    trg finančnih instrumentov - zloraba notranje informacije - notranja informacija - prepoved trgovanja
    Sodišče se strinja s toženko, da bi tožnica kljub obvestilu o odprtem trgovalnemu oknu morala upoštevati, da so ji bile znane notranje informacije, zaradi česar je zanjo veljala prepoved trgovanja z notranjimi informacijami. Neutemeljene so tudi navedbe tožnice, iz katerih izhaja, da tožnici ni mogoče očitati krivde pri storitvi očitanega dejanja (to je malomarnosti ali naklepa) zaradi odprtega trgovalnega okna. Že toženka je pravilno pojasnila, da je pri zlorabi notranjih informacij nerelevantna krivda osebe, ki stori navedeno dejanje, in da ne gre za prekrškovni postopek.

    V obravnavani zadevi se namreč ni ugotavljala krivda tožnice, ampak se je ugotavljalo, ali so podani elementi trgovanja na podlagi notranjih informacij, kot ga opredeljuje 8. člen MAR. Slednji določa pogoje za obstoj trgovanja na podlagi notranjih informacij, med katerimi pa ni navedena krivda kršitelja. Ključna dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku so: - da je tožnica delnice kupila: - da je bila v času nakupa članica nadzornega sveta; - v času nakupa sta bila tožnici znana dva nejavna dokumenta družbe A. d. d., ki sta vsebovala informacije, ki jih je Agencija opredelila kot notranje informacije. Pri tem pa tudi po presoji sodišča Agencija ni bila dolžna ugotavljati tožničine odgovornosti, to je, ali je ravnala naklepno ali iz malomarnosti.
  • 20.
    UPRS Sodba I U 321/2020-27
    29.3.2021
    UP00048635
    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 15, 30. ZTFI-1 člen 42, 426, 426/2, 479.
    trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - cena delnic - tržna manipulacija - kazalniki tržne manipulacije - tožbena novota
    Nacionalnemu sodišču ni prepovedano ugotavljanje, da subjektivni element indicira obstoj konstitutivnih elementov tržne manipulacije, a obstoj pravega interesa ni predispozicija za ugotovitev, ali je prišlo do tržne manipulacije; ocena, ali je do manipulacije prišlo, moja temeljiti na objektivnih faktorjih, pri čemer pa resnični interes za nakup/prodajo zadevnih vrednostnih papirjev lahko podpre ugotovitev takšnih objektivnih faktorjev.

    MAR v prvem odstavku 34. člena (prvi pododstavek) jasno vzpostavlja pravilo o objavljanju ukrepov, in to takojšnjem, pri čemer se poleg vrste in narave kršitve objavi tudi identiteto dotične osebe. Takšen mehanizem ne služi le generalnopreventivnemu zastraševanju javnosti in informiranju udeležencev na trgu, temveč ima tudi dodatni namen sankcioniranja kršitelja, pri čemer je takšna objava v načelu obvezna. Le če na podlagi presoje v posameznem primeru organ oceni, da bi bila objava identitete nesorazmerna, lahko pride do odloga objave, anonimizirane objave ali neobjave, pri čemer se sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov. Ni torej na toženki, da primarno presoja, ali je objava potrebna, ker je objava praviloma obvezna.
  • 1
  • od 2
  • >
  • >>