ZJP člen 106b. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ocenjevanje vloge - sestava strokovne komisije - strokovna komisija
Podatki o ocenjevalcih vloge morajo biti za stranke javni in dostopni. Stranke morajo imeti možnost, da se z njimi seznanijo in preverijo, ali je organ, ki je v postopku odločal, spoštoval določbe, ki določajo formalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalci. Če je na strokovnost ocenjevalca še mogoče sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako ima stranka možnost, da preveri, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo na dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca.
Tožena stranka mora že zaradi načela enakega obravnavanja oziroma načela transparentnosti prijaviteljem omogočiti, da preverijo in se prepričajo, da je njihovo vlogo res ocenjevala strokovno usposobljena oseba, ter da je svojo oceno podala objektivno in nepristransko.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
V upravnem sporu, ko izpodbijano odločbo predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 (veljaven izvršilni naslov) ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
ZBPP člen 46, 46/3, 48. ZUP člen 144, 144/1, 146, 146/4, 214.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - skrajšani postopek - kontradiktornost - obrazložitev odločbe
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da za ugotavljanje obveznosti poplačila prejete brezplačne pravne pomoči ni pomembno, ali je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v celoti uspel v postopku, saj že iz zakona izhaja, da je dolžan povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč tudi, če je samo delno uspel v postopku. Kljub navedenemu pa iz 48. člena ZBPP jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
ZUP člen 274. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitvena tožba - tožbeni predlog - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico
Pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji podeljuje odločba o dovolitvi zadrževanja le tujcu, ki je v postopku odstranitve, zaradi česar je logično, da o dovolitvi zadrževanja ni mogoče odločati, če je bil tujec že odstranjen. Zato si tožnik, glede na to, da v Republiki Sloveniji ni več v vrnitvenem postopku, po presoji sodišča z odpravo sporne odločbe, izdane v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi, odprava izpodbijane odločbe tožene stranke, odprava 2. točke izreka odločbe o dovolitvi zadrževanja po nadzorstveni pravici in dovolitev zadrževanja na podlagi prve in sedme alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, glede na navedeno okoliščino namreč ne bi imeli nobenega učinka.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - rubež pokojnine - dedovanje - sklep o dedovanju - oporoka - solidarna obveznost dedičev
Ob jasni zakonski določbi iz 48. člena ZDavP-2, po kateri univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, vsak dedič pa odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
ZDoh-2 člen 16, 16/3, 48. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29.
dohodnina - davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - nepriznani odhodki - gradbena dejavnost - knjigovodska listina - dokazna sredstva - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Tožnik se je v postopku skliceval na to, da je bil podizvajalec in da ne more predložiti zapisnikov o napakah gradnje na objektih, kjer je opravljal dela kot podizvajalec, zaradi česar se je skliceval na druge posredne dokaze, s katerimi je dokazoval škodo zaradi napak gradnje in posledično nastale odhodke. Davčni organ pa je pri svoji odločitvi izhajal zgolj iz dejstva, da tožnik ni predložil verodostojnih knjigovodskih listin, iz katerih bi bili razvidni zatrjevani odhodki v skladu s SRS. Vendar pa, verodostojne knjigovodske listine niso edini način ugotavljanja upoštevnega dejanskega stanja, saj ima davčni zavezanec za dokazovanje (obstoja) odhodka tudi možnost dokazovanja navedenega dejstva z drugimi ustreznimi dokaznimi sredstvi.
ZKZ člen 26, 26/7, 27, 27/2, 27/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - zakup - lastnik - dopis - ni upravni akt - nepristojno sodišče
Posebnost velja v primeru, ko so predmet zakupa nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije. V takšnem primeru dovoljenje upravne enote pri izbiri zakupnika ni potrebno. S kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije gospodari Sklad, gospodarjenje pa po izrecni zakonski določbi zajema tudi upravljanje, v okvir katerega sodi oddajanje zemljišč v zakup.
ZUS-1 člen 52. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/10, 30/11.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - neobrazložena odločba
Ureditev iz določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se za BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoča pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri.
Po mnenju sodišča pa (zgolj) dejstvo, da je tožnik po lastni presoji in volji ter mimo strokovne presoje stranke z interesom, kot njegove odvetnice v pravdni zadevi III P 2885/2015, vložil določena pravna sredstva, samo po sebi, brez morebitnih drugih razlogov na strani upravičenca, ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na tožnikovi strani na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki za prosilca, prinaša daljnosežne negativne posledice. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožniku njegova pooblaščenka (stranka z interesom v tem upravnem sporu) sama v konkretni zadevi navedla, da lahko vloži pritožbo, kar izhaja iz njenega elektronskega sporočila, poslanega tožniku 19. 2. 2021, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve.
koncesija - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba koncesijskega akta - prepoved retroaktivnosti - odločitev ustavnega sodišča
Četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z URS in v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - pogoji za priznanje pravice
ZZUOOP odstopa od izpolnjevanja pogoja iz drugega odstavka 74. člena ne dopušča oziroma ne predvideva izjem, ko pogoj ne bi bil absolutno upoštevan.
Nosilno stališče tožene stranke o neskladnosti, neprepričljivosti in mali verjetnosti tožnikovih izjav ne temelji le na ugotovitvi, da navedene izjave o preteklih dogodkih niso skladne z vidika njihovih časovnih okoliščin, ampak na presoji vseh tožnikovih individualnih okoliščin, ki izvirajo iz vsebine njegovih izjav. Dokazna ocena tožene stranke, da so tožnikove navedbe glede zatrjevanega krvnega maščevanja neskladne, neprepričljive in malo verjetne, zaradi česar jim ni verjela in menila, da v preteklosti ni bil izpostavljen zatrjevanemu preganjanju, je po presoji sodišča vestna, skrbna ter analitično sintetična.
Ob takem stanju stvari, ko ni podan subjektivni element, ker okoliščine ali dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, oziroma njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ni mogoče verjeti, ker ni bila ugotovljena tožnikova splošna verodostojnost, toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so v obravnavani zadevi podani razlogi preganjanja iz prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 ali da obstaja utemeljeno tveganje, da tožnik utrpi resno škodo iz 28. člena ZMZ-1 in da imajo dejanja preganjana, ki naj bi jih v obravnavani zadevi izvajali nedržavni subjekti (tretja alineja 24. člena ZMZ-1), ustrezne lastnosti (26. člen ZMZ-1), je dolžnost prosilca, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, da izkaže trditve, ki bi lahko utemeljile zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito. Zlasti mora izkazati, da se je v izvorni državi glede zatrjevanih dejanj obrnil po pomoč na organe pregona, ki pa mu niso hoteli oziroma niso zmogli nuditi zaščite.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Pravilno se toženka sklicuje na 140. člen ZUP, iz prvega odstavka katerega izhaja, da mora stranka po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, česar tožnik ni storil. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Ker tožnik tega ni storil, je toženka po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da pogoj za dodelitev BPP, kot ga določa že citirana prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni izpolnjen, saj tožnik ni uspel izkazati verjetnih izgledov za uspeh v postopku, na katerega se nanaša njegova prošnja.
Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morala toženka pri obravnavi tožnikove prošnje ugotavljati tudi izpolnjevanje pogoja, ki se nanaša na tožnikov materialni položaj. Ker je toženka ugotovila, da je treba tožnikovo prošnjo zavrniti že iz razloga neizpolnjevanja pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (izgledi za uspeh), se ji do izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na materialni položaj tožnika, ni bilo treba posebej opredeljevati, saj to na njeno odločitev ne bi moglo v ničemer vplivati.
ZZZDR člen 179, 200, 206, 219. ZUP člen 2, 4, 129, 129/1, 129/1-1.
skrbništvo - naloge skrbnika - smrt varovanca - zavrženje
Sodišče ugotavlja, da gre pri reševanju ugovorov zoper delo skrbnika za opravilo strokovne narave. Centri za socialno delo namreč izvajajo naloge, ki imajo dvojno naravo: v določenem delu so upravne, v določenem pa strokovne oziroma storitvene narave. Tako predstavlja postopek postavitve skrbnika upravni postopek (179. člen ZZZDR), medtem ko pa je izvajanje skrbniških nalog oziroma spremljanje dela skrbnika pri izvajanju njegovih skrbniških nalog strokovna in ne upravna naloga CSD.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - begosumnost - utemeljena nevarnost - pobeg
Ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera v predlogu postavljeno vprašanje o jasnosti in predvidljivosti določb ZMZ-1 glede „utemeljene nevarnosti pobega“ (drugi odstavek 84. člena v povezavi z 31. točko 2. člena ZMZ-1) pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče po opravljeni glavni obravnavi ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.
stavba - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker pa ni jasno, za katere po rabi in po velikosti kakšne površine v tem primeru (oziroma pri vseh zemljiščih, ki so v odločbi opredeljena kot pozidana zemljišča) gre, hkrati pa (kot tudi ugovarja tožnik) iz obrazložitve tudi ni razvidno, na čem temeljijo podatki o opredelitvi dejanske rabe zemljišč, torej, katera dokazila je organ upošteval, ko je te podatke pri svoji odločitvi uporabil, kot tudi kateri kriteriji in katere določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje so bile uporabljene in za katera zemljišča, je obrazložitev pomanjkljiva do te mere, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga.
Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 6. poglavja ZSZ/84 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno ali v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodek iz zaposlitve - stroški za prevoz na delo in z dela - službena pot - potni nalog - uporaba službenega vozila v zasebne namene - boniteta - vštetje bonitet v davčno osnovo
Tožnica v postopku ni predložila verodostojnih listin, ki bi nedvoumno kazale poslovne dogodke, na katere se tožnica sklicuje in posledično zatrjuje, da je bilo službeno vozilo uporabljeno zgolj za službene namene. Na podlagi vseh ugotovitev v postopku je davčni organ utemeljeno zaključil, da se službeno vozilo ni uporabljalo zgolj v službene namene, saj tega tožnica ni uspela dokazati. Zato je davčni organ pravilno zaključil, da se je službeni avtomobil uporabljal tudi za privatne namene. Čim pa je temu tako, gre za boniteto v korist direktorice, tožnica pa je dolžna s tem v zvezi obračunati in plačati dajatve od prejemkov iz naslova te bonitete.
Za opredelitev bonitete zadostuje, da se ugotovi uporaba službenega vozila, ki je zavezanec zaradi pomanjkanja vodenja ustreznih evidenc ne more utemeljiti kot uporabo v službene namene. Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se boniteta obračuna, ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene.
javni razpis - razpisni pogoj - število zaposlenih delavcev
Tožnik ne more uspeti z argumentom, da bi morala tudi toženka pri določitvi kriterijev razvrstitve podjetij po velikosti uporabiti ravno merila, ki jih v 55. členu določa ZGD-1.
akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - študentsko delo - delo v tujini - olajšava - odbitek v tujini plačanega davka - nepopolna vloga
Iz obeh napovedi za odmero akontacije dohodnine je razvidno, da je tožnica delo opravljala v tujini (EU) in pri tujem delodajalcu, v obeh napovedih pa je v rubriki „Podatki o dohodku iz drugega pogodbenega razmerja“ posebej označeno besedilo „za zavezanca se glede plačila prispevkov uporablja zakonodaja druge države članice EU“ in v rubriki „Priloge“ označena tretja postavka z besedilom „Po prejemu posredujem obrazec E104“. To pa po presoji sodišča, še zlasti glede na določbe Uredbe, po kateri za obremenitev s prispevki velja zakonodaja države članice EU, kjer se delo opravlja, in na katere se sklicuje tožnica, zadošča za sklepanje, da obstaja možnost plačila prispevkov v tujini in je zato v skladu z določbami ZUP (67. člen) vlogo tožnice šteti za nepopolno. Zato bi bil v skladu z določbami ZUP na mestu poziv oziroma zahteva tožnici, da vlogo dopolni, s tem da predloži potrdilo tujega nosilca zavarovanja o vključenosti v obvezno socialno zavarovanje iz naslova opravljanja dela v EU (v Avstriji).
ZZavar-1 člen 298, 570, 570/1, 570/1-7. ZUP člen 87, 87/4.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogojni odvzem dovoljenja - pregled poslovanja družbe - vročanje - fikcija vročitve - obrazložitev odločbe
Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem preteka 15-dnevnega roka, če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh. V obravnavanem primeru velja vročitev druge zahteve za pregled poslovanja za opravljeno z dnem preteka 15-dnevnega roka, tj. z dnem 10. 10. 2020, ki ga je toženka sicer pravilno identificirala kot 15. dan. Ta dan je bila sobota, zaradi tega pa je toženka dalje razlogovala nepravilno, ko se je sklicevala na 101. člen ZUP in pravila o izteku rokov. Fikcija vročitve nastopi s pretekom 15. dne, brez da se vmes vrine še kakšen dan, ki bi rok za nastop fikcije prenesel na primer z nedelje na naslednji delavnik. Zato toženkino naziranje, da velja vročitev druge zahteve za opravljeno šele z 12. 10. 2020, ni pravilno.
Rok iz prvega odstavka 298. člena ZZavar-1 je namenjen temu, da ima subjekt nadzora na voljo primeren čas za izpolnitev zahteve za pregled poslovanja. Termin za pregled poslovanja je treba časovno določiti čez dovolj dolgo časa, da se v vmesnem času lahko odvijejo vročitev tudi po časovno najdaljšem možnem scenariju (torej ob upoštevanju teka poštnih opravil ter z nastopom fikcije) in da preteče še osemdnevni rok iz prvega odstavka 298. člena ZZavar-1.
GZ člen 12, 12/1, 15, 29, 35, 36, 43. ZUP člen 43. SPZ člen 73. ZKme-1 člen 99, 101.
gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - novogradnja - prepovedana imisija - skladnost gradnje s prostorskim aktom - dopolnilna dejavnost na kmetiji - projektna dokumentacija
Možnost nastanka medsosedskega vznemirjanja, ki presega običajne vplive (ob upoštevanju krajevnih razmer oziroma običajev), zaradi opravljanja načrtovane dejavnosti (še zlasti, če gre za dopustno dejavnost, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), ni korist, na katero bi se tožniki lahko sklicevali v upravnem postopku in v upravnem sporu, bodo pa lahko zahtevali sodno varstvo po predpisih s področja civilnega prava (prim. 99. člen SPZ).
Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je opredeljen v veljavnih pravnih normah, zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je v tem primeru turizem na kmetiji.