ZDKG člen 4, 4/8, 4, 4/8. ZUP člen 129, 129/1-4, 129, 129/1-4.
status zaščitene kmetije
Zatrjevanja o nepravilni uporabi materialnega prava niso podlaga za začetek novega upravnega postopka za ugotovitev statusa zaščitene kmetije, o katerem je organ že odločal, če se ne spremeni tudi dejanska podlaga.
ZDDV člen 3, 4, 15, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 61.
obračun davkov in prispevkov - DDV
Sporno je, ali je tožnik dolžan plačati DDV pri prenosu blaga iz enega carinskega skladišča v drugo carinsko skladišče, pri katerem v obeh primerih zadrži blago enak status (torej ne gre za to, da bi se blago sprostilo v prost promet). V obravnavanem primeru je razvidno, da je blago že bilo vnešeno na carinsko območje RS, saj se je že nahajalo v carinskem skladišču. V carinskih skladiščih gre za notranje davčno območje RS in s tem tudi za uporabo ZDDV. Na takšno razlago napotuje tudi 61. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. To pomeni, da je treba promet z blagom, ki sicer ohranja status carinskega blaga, v zvezi z DDV presojati ločeno v skladu s pravili, ki veljajo za obdavčitev blaga v prometu na davčnem območju RS.
ZST člen 36, 36/3, 12, 12/1, 12/1-3, 36, 36/3, 12, 12/1, 12/1-3. ZUS člen 23, 23/1. ZPP člen 155, 155.
stroški postopka
V primeru, ko gre za spor, ki se nanaša na varstvo ustavnih pravic, je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka, v skladu s 1. odstavkom 158. člena ZPP, ki določa, da kadar tožeča stranka umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Ker se odmera nadomestila nanaša na obdobje leta 2003, sta po presoji sodišča upravna organa obeh stopenj nepravilno uporabila materialno pravo oziroma nista uporabila določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki je v prehodnih določbah 218. člena opredelil odmero nadomestila v prehodnem obdobju, zato bo potrebni pri ponovni odmeri ob uporabi določb 2. in 3. odstavka 218. člena ZGO-1 upoštevati podatke o površinah, ki so usklajeni z navedenima določbama.
Iz določb VI. poglavja ZSZ/84 o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne izhaja, da za javno infrastrukturo velja drugačen režim glede obveznosti plačevanja nadomestila.
ZDDPO člen 11, 12. ZUstS člen 43, 44. ZOFVI člen 12, 17, 34. ZDavP člen 406. ZUS člen 59, 59/1, 61, 67, 67/2. ZDDV člen 26, 26-4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 52.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV
V skladu z namenom 4. točke 26. člena ZDDV in 52. člena Pravilnika so plačila DDV oproščene samo tiste storitve oziroma vzgojno izobraževalni programi pri katerih naročniki oziroma udeleženci pridobijo javno veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino. Presoja upravičenosti uveljavljanja davčne oprostitve temelji na ugotovitvi, ali se storitve vzgoje in izobraževanja opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V obravnavanem primeru so to določbe ZOFVI.
Glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati skupni predstavnik, zakon (ZUP) nima določb. Obenem pa tudi ne določa, da bi ne bilo mogoče postavitve odkloniti, tako kot je to izrecno določeno pri postavitvi začasnega zastopnika. To pa po presoji sodišča pomeni, da so, ob tem ko je možna pritožba, zoper sklep o postavitvi, možni in s tem pravno relevantni tudi ugovori izbrane osebe, da za predstavljanje ostalih (strank v postopku) ni sposobna. Pravno relevantne ugovore pa je tožena stranka dolžna presoditi. Ker tega ni storila, so razlogi izpodbijane odločbe v bistvenem pomanjkljivi.
ZCS člen 12, 12. CZ člen 6. ZUP člen 262, 5, 260, 261, 262, 5, 260, 261.
obnova postopka - carina
Carinski urad je uporabil izredno pravno sredstvo na podlagi pooblastil iz 6. člena CZ in 5. odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS št. 18/96 do 97/01, v nadaljevanju ZDavP), ki napotuje na uporabo določb ZUP, kolikor vprašanja postopka niso urejena v določbah ZDavP. Glede na navedene določbe ZUP in ZCS je tudi po presoji sodišča za odločanje o obnovi postopka v obravnavanem primeru pristojen Carinski urad A, kjer je bilo opravljeno carinjenje po spornem ECL. Tudi po presoji sodišča ta izjava na predpisanem obrazcu EUR.1 (katera oblika in vsebina je z Evropskim sporazumom določena), predstavlja novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi, če bi bil znan ob carinjenju blaga, pripeljal do drugačne odločbe (1. točka 260. člena ZUP).
ZLS člen 47, 48, 44, 45, 46, 47, 48, 44, 45, 46. ZUreP-1 člen 46/1, 43, 43/1, 46, 33, 42, 42/1, 46/1, 43, 43/1, 46, 33, 42, 42/1. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 12/2, 12, 12, 12/2.
referendum
Iz določb 1. odstavka 42. člena, 2. točke 1. odstavka 43. člena ter 1. odstavka 46. člena ZUreP-1 in 2. odstavka 2. člena Uredbe o prostorskih ureditvah državnega pomena izhaja, da je prostorsko urejanje gradnje avtoceste zadeva iz pristojnosti države, in ne stvar, o kateri bi odločali občinski organi. Ker je načrtovanje in odločanje o prostorski ureditvi avtoceste vsebina državnega lokacijskega načrta, torej akta države, občinskega referenduma o določbah tega akta glede na določbe 46. do 46.b člena ZLS ni mogoče uspešno zahtevati. Tudi mnenje občinskega sveta k državnemu lokacijskemu načrtu ni splošni, temveč posamični akt, v zvezi s posamičnimi akti občine pa razpis referenduma glede na določbe 1. odstavka 46. člena ZLS ni dopusten. Izvedbo občinskega referenduma za druge odločitve iz pristojnosti občinskih organov tudi ni mogoče zahtevati na podlagi določb 48. člena ZLS, saj se določba 2. odstavka tega člena sklicuje na določbe 47. člena istega zakona le v obsegu, kolikor se nanaša na oblikovanje zahteve za izdajo oziroma razveljavitev odločitve organa občine, ne pa tudi v obsegu, kolikor se nanaša na razpis referenduma. Po določbi 1. in 3. odstavka 48. člena namreč odloča o zahtevi volivcev v občini (torej o ljudski iniciativi) organ, ki je pristojen za izdajo zahtevanega ali izpodbijanega akta, in ne občani oziroma volivci na referendumu.
V upravnem sporu je pravna podlaga za izdajo začasnih odredb 69. člen ZUS, zato mora tožnik, v kolikor predlaga odložitev izvršitve akta, zadostiti procesnim predpostavkam iz 1. odstavka 63. člena ZUS.
Po ZDDPO se med odhodke štejejo odpisi oziroma popravki vrednosti finančnih naložb, kot so določeni po SRS 3, vendar le v primeru, če ne gre za popravke vrednosti in odpise terjatev do povezanih oseb, saj so ti popravki v 13. členu ZDDPO določeni kot davčno nepriznani. Pojem povezanih oseb je določen v 18. členu ZDDPO, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka. Med strankama ni sporno, da sta imeli času sklepanju obeh jamčevalnih pogodb tožnik in družba CCC AAA d.d., do katere so bile terjatve vzpostavljene, istega direktorja. Glede na navedeno in glede na vse okoliščine, kot izhajajo iz podatkov upravnih spisov, predvsem glede poslovne povezanosti obeh družb, navedeni pogodbi, ki sta podlaga za nastanek spornih terjatev sploh ne bi bili sklenjeni, če ne bi bila tožnik in družba CCC AAA d.d. povezani osebi. To nenazadnje izhaja tudi iz tožbene navedbe, da se gradnja ne bi nadaljevala in dokončala, če tožnik ne bi zagotovil jamčevanja. Čim pa je tako, uvedba stečajnega postopka po presoji sodišča v konkretnem primeru za ugotavljanje statusa povezanih oseb v smislu 13. in 18. člena niti ni pomembna. Dejstvo je, da sta imeli obe družbi istega direktorja, ki je bil v manjšem delu tudi družbenik tožnika, ki je v tej vlogi lahko vplival na sprejemanje odločitev v obeh podjetjih, kar izhaja tudi iz pogodb o zaposlitvi, na katere se sklicujeta prvostopni organ in tožena stranka in iz pogodbe o posojilu za tekoče poslovanje.
ZUP (1986) člen 68/2, 5, 5/1, 68, 68/2, 5, 5/1, 68. ZDen člen 62, 62.
zavrženje - varstvo strank
Ker je pooblaščenec vlagateljev, ki so v tujini, na poziv prvostopnega organa za dopolnitev pomanjkljive vloge za denacionalizacijo dostavil del zahtevane dokumentacije in istočasno izjavil, da bo ostale listine dostavil čim bo to mogoče, bi moral prvostopni organ vlogo smiselno obravnavati kot prošnjo za določitev dodatnega roka za dopolnitev vloge. Ker tega ni storil, je podana kršitev načela varstva pravic stranke.
ZUP člen 249/1-9, 49, 249, 249/1, 249/1-9, 49, 249, 249/1. ZDen člen 60, 60.
obnova postopka - stranka v postopku
Tožena stranka in upravni organ 1. stopnje nista odgovorila na trditve tožeče starnke v zvezi z obsegom premoženja, na katerega sta se nanašala oba navedena sklepa stečajnega senata, na katerega se sklicuje tudi v izpodbijani odločbi tožena stranka. Če namreč držijo trditve tožeče stranke, da se omenjena sklepa nista nanašala na celo parcelo št. 180/6, potem tožeči stranki, zgolj s sklicevanjem na prekinitev stečajnega postopka glede dela nepremičnine in na izročitev dela nepremičnine Občini, ni mogoče odreči položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, v katerem je bila vrnjena cela površina nepremičnine z navedeno parc. št.
Podlaga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za kulturni spomenik je varstveni režim predpisan v aktu o razglasitvi in le v okviru in obsegu ter v skladu z njim, se lahko postavljajo pogoji za konkreten poseg v prostor. V kolikor upravni organ zavrne izdajo kulturnovarstvenega soglasja pa mora v svoji odločbi, ki mora biti izdana v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku to obrazložiti.
finančni pogoj - premoženje - brezplačna pravna pomoč
Tožnica v stanovanjski hiši, katere solastnica je, ne živi, saj se je po razvezi zaradi nevzdržnih razmer iz hiše izselila, obenem pa iz predloženega spisa izhaja podatek, da tožnica vlaga prošnjo za dodelitev BPP ravno zaradi delitve v zakonu pridobljenega premoženja, ki obsega stanovanjsko hišo. Tožena stranka izjeme, opredeljene v določbi 1. alineje prvega odstavka 19. čl. ZBPP, pri odločitvi ni upoštevala, po presoji sodišča pa v primeru ugotovitve, da prosilec v stanovanju ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani, navedeno lahko vpliva na odločitev o tej zadevi.
Med tem ko drži stališče tožene stranke, da v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo v izvršbi zaradi določila 1. odstavka 292. člena ZUP ni mogoče uspešno uveljavljati argumentov zoper pravilnost odločbe, ki se izvršuje, pa ne drži trditev tožene stranke, da se v izvršilnem postopku, ko gre za izvršbo s prisilitvijo, v nobenem primeru ne odloča o pravicah, obveznostih strank, ampak se le prisilno izvršujejo obveznosti, o katerih je bilo odločeno v upravnem postopku. Ni namreč mogoče izključiti primera, da upravni organ z izdajo odločbe v izvršbi s prisilitvijo nedopustno poseže v iztožljivo ustavno pravico.
Pravice naslovnika so ustrezno varovane le tedaj, če je na pravne posledice, ki nastopijo po samem zakonu, ustrezno vnaprej opozorjen in le na ta način je ustrezno zagotovljeno, da njegova nevednost in neukost nista v škodo njegovih pravic. To pa pomeni, da mora biti naslovnik obveščen, da bo po preteku 15-dnevnega roka za prevzem spisa, vročitev veljala za opravljeno.
Za ugotovitev, ali je bila obnova postopka uvedena znotraj enomesečnega roka, je glede na določbo 2. odstavka 263. člena v zvezi s 1. odstavkom 263. člena ZUP pomembno, kdaj je pristojni carinski organ, torej v obravnavanem primeru Carinski urad A, izvedel za novo dejstvo kot razlog za uvedbo obnove postopka. Tudi po mnenju sodišča bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka, pri čemer ne gre za vprašanja, ali je okoliščina, ki se upošteva kot razlog za obnovo postopka, v resnici obstaja, temveč za presojo njene kvalificiranosti, torej ali bi navedena okoliščina, če bi bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari.