brezplačna pravna pomoč - oblika brezplačne pravne pomoči - obseg brezplačne pravne pomoči
Ker tožena stranka sama v izpodbijani odločbi potrjuje, da je tožnik zaprosil za odobritev nujne brezplačne pravne pomoči, se je pri svoji odločitvi nepravilno oprla na 2. odstavek 26. člena v zvezi z 11. členom ZBPP, ko je odločila in zavrnila dodelitev redne brezplačne pravne pomoči. Besedilo 2. odstavka 26. člena ZBPP namreč ureja primere, ko prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči. Tožnik pa je v danem primeru v prošnji navedel, da gre za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, zato bi tožena stranka morala odločati po 1. odstavku 36. člena ZBPP, pri odobritvi obsega brezplačne pravne pomoči pa bi lahko uporabila določilo 28. člena ZBPP.
ZAzil člen 36/4, 35, 35/2-1, 36, 36/4, 35, 35/2-1, 36.
azil
Tožnik v tožbi navaja, da besedilo 4. alinee 36. člena ZAzil ne določa, da bi prikritje, da je že pred tem vložil prošnjo za azil v drugi državi, avtomatično privedlo do zavrnitve prošnje kot očitno neutemeljene, in pri tem opozarja na besedilo: "...še posebej, kadar prosilec uporablja napačno istovetnost". Po presoji sodišča pa takšna razlaga 4. alinee 36. člena ZAzil, kot jo tožnik ponuja v tožbi, ni mogoča. Razlagalna določba, ki taksativno navaja, kaj se šteje za zavajanje ali zlorabo postopka po določilih ZAzil izrecno določa, da se kot zavajanje ali zlorabo postopka šteje tudi prikritje, da je prosilec že pred tem vložil prošnjo za azil v drugi državi in nadaljnje besedilo: "še posebej, če pri tem uporablja napačno istovetnost" nima izključevalnega pomena oziroma zakonsko besedilo ne določa, da se kot zavajanje ali zlorabo postopka šteje prikritje vložitve prošnje za azil v drugi državi samo v primeru, če je bila uporabljena napačna istovetnost. Takšnega pogoja zakonodajalec ni določil. Zato so tožbene trditve, da tožnik ni nikoli navajal lažnih osebnih podatkov, irelevantne.