zamudna sodba - skupno premoženje razvezanih zakoncev - prepoved prometa nepremičnin z Uredbo Vlade
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je v obravnavanem primeru prišlo do posledice, ki jo Uredba Vlade prepoveduje. Tožnik je namreč s tožbo zahteval ugotovitev skupnega premoženja razvezanih zakoncev in deleža na njem ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, potrebne za vpis njegove lastninske pravice. V primeru skupnega premoženja zakoncev pa gre za originarno pridobitev lastninske pravice in ne za promet z nepremičninami v smislu obligacijske odsvojitve nepremičnine, ki ga je začasno prepovedala predmetna uredba.
Po prejemu tožničine vloge z dne 16.1.2009, v kateri je tožnica navedla, da toženec zagotovo živi na naslovu, navedenem v tožbi, in sicer v skupnem stanovanju s tožnico, pošte pa ne dviguje ter v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje in po potrebi poizvedbe pri Upravni enoti I., je sodišče vloženo tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi upoštevaje navedeno dejansko stanje sodišče prve stopnje moralo postopati po določbi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) in sprožiti postopek ugotavljanja toženčevega dejanskega prebivališča.
OZ člen 137, 137/2. ZPP člen 458, 458/1. ZVCP člen 126, 126/1. ZVCP-1 člen 137, 137/4.
odškodninska odgovornost mladoletnika – kolesarski izpit – zmožnost razsojanja - spor majhne vrednosti
Mladoletnim kolesarjem med dopolnjenim osmim in štirinajstim letom starosti, ki imajo opravljen kolesarski izpit, je dovoljena samostojna udeležba v prometu, kar pomeni, da se jim priznava, da so sposobni razumeti pomen in posledice svojih dejanj v prometu oziroma da razumejo pomen cestnoprometnih predpisov in posledice njihovih kršitev.
OZ člen 82, 83, 339, 339/2, 648. ZASP člen 80, 80/1, 80/2, 99, 99/4. ZDoh člen 127, 127-9.
avtorsko pravo – urednikovanje televizijske oddaje - škoda zaradi kršitve avtorske pogodbe – neutemeljen odstop od pogodbe – razlaga pogodbe - dohodnina
Avtorske pogodbe morajo biti sklenjene v pisni obliki. V kolikor pa tožena stranka trdi, da bi iz okoliščin primera sodišče moralo sklepati, da je bilo dogovorjeno kaj drugače, s tem smiselno trdi, da naj bi bilo ustno dogovorjeno še kaj drugega. V tem primeru pa je treba uporabiti 2. odst. 80. člena ZASP, ki določa, da se sporne ali nejasne določbe posla (v tem primeru naj bi šlo za trditve o dogovorjenem višjem honorarju istega posla) razlagajo v korist avtorja.
Pogodbe je potrebno razlagati tako, kot se glasijo, upoštevati pa je potrebno tudi skupen namen pogodbenikov in načela obligacijskega prava.
Tožena stranka mora plačati akontacijo dohodnine od prisojenega zneska, ko bo izpolnila sodbo. Če pa tožena stranka pri izpolnitvi sodbe ne bo odvedla po zakonu obveznega plačila dohodnine, bo tedaj nastala tožnici škoda in bo za ta znesek, za katerega bi res morala ob letu plačati dohodnino, lahko zahtevala od tožene stranke. V trenutku sojenja pa ta škoda še ni nastala.
ZOR člen 161, 170. ZNZ člen 47, 55. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev člen 16.
silobran – prekoračen silobran – neizogibno potrebna obramba – sorazmernost napad in obrambe krivdna odgovornost – objektivna odgovornost
Čeprav je strelno orožje nevarna stvar (kar bi narekovalo uporabo pravil o objektivni odškodninski odgovornosti), je mogoče dokazovati, da je tožnik ravnal krivdno in s tem postavil drugotoženca v položaj, ko je moral braniti sebe in druge, takšno ravnanje drugotoženca (ugovor silobrana po 161. členu ZOR) pa izključuje njegovo protipravnost. Ko presojamo ugovor, da je tožnik ravnal krivdno in da se je tožena stranka morala braniti, nujno trčimo ob presojo krivdnih ravnanj obeh udeležencev. Zato ravnanja tožene stranke ni mogoče zreducirati le na pojem nevarne stvari.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 205, 205/1, 205/1-1, 298, 298/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 394, 394-4. ZZZDR člen 191.
smrt stranke – univerzalno pravno nasledstvo – nasledstvo v pravdi – pravna sposobnost – pravdna sposobnost – omejena pravdna sposobnost – obnova postopka
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja.
Prvo sodišče bi moralo, ko je prejelo predlog za obnovo postopka, po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so dediči po pokojni toženki, in speljati postopek, ki ga predvideva ZPP za obnovo postopka, z vsemi dediči. Moralo bi jih torej obvestiti o vloženem predlogu za obnovo postopka in postopek voditi z vsemi dediči (razen seveda tožnice) kot toženo stranko.
Pravdna sposobnost je v tesni zvezi s pravno sposobnostjo, to je sposobnostjo biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava. Zakonita zastopnica toženke kot njena skrbnica skladno z materialnim pravom, in sicer 191. členom ZZZDR, brez odobritve centra za socialno delo ni smela odtujiti ali obremeniti toženkinih nepremičnin. Procesna sposobnost zakonite zastopnice toženke je bila torej omejena.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - valorizacija delnih plačil – materialno procesno vodstvo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tožnik je v okviru „duševnih bolečin“ uveljavljal dve obliki nepremoženjske škode, tako duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kakor tudi duševne bolečine zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zato v okviru materialnega procesnega vodstva od tožnika zahtevati pojasnilo, koliko uveljavlja iz naslova posamezne postavke nepremoženjske škode oz. bi lahko tako enotno postavljen tožbeni zahtevek, v kolikor ga po posameznih oblikah nepremoženjske škode ne bi razmejil tožnik, razmejilo samo.
neplačilo predujma za izvedenca - presumpcija umika - mejni spor
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in sodišče ni pojasnilo, zakaj je bilo potrebno določiti izvedenca. Kratka obrazložitev v sklepu, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, ne zadošča, še posebno, ko postopek traja že 10 let, in ker sta bila v postopek že pritegnjena dva izvedenca in je sodišče na kraju samem že določilo mejo.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – celotna odškodnina – terciarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
T. im. začasni terciarni strah (dveletni strah pred vožnjami z avtomobilom) torej ni trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pač pa kvečjemu dolgotrajna nevšečnost.
Pretiran znesek odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu zato v celoti kompenzira nekoliko prenizko dosojeno odškodnino zaradi prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, upoštevajoč tudi v pritožbi izpostavljen posttravmatski stresni sindrom.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca – varna sredstva za delo – zagotovitev varnih sredstev za delo - sokrivda - vzročna zveza – odmera nepremoženjske škode
Tožena stranka odgovarja krivdno, ker ni zagotovila varnih sredstev za delo. Tovor je bil pripet z elastičnim napenjalcem s kovinskih kavljem, ki se je odpel, in tožnika udaril v levo oko, kar je povzročilo njegovo oslepitev.
ugotovitvena tožba – tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo – izbrisna tožba
V skladu z določbo 2. odst. 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora tožeča stranka izkazati, da bi uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Ob dejstvu, da zaradi umika dajatvenega zahtevka, z ugotovitvijo ničnosti tožniki ne bi postali lastniki zemljišč, za katere trdijo, da so predmet izpodbijane pogodbe, bi bila ugotovitev ničnosti le sama sebi namen, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti.
SPZ člen 8, 16, 16/1, 18, 256. ZPP člen 285, 337, 353. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 55.
izločitev iz zapuščine – izločitev gradbenega objekta - stvarnopravni zahtevek – obligacijskopravni zahtevek – načelo superficies solo cedit – načelo povezanosti zemljišča in objekta - materialno procesno vodstvo – napotitev na pravdo
Tožnica je od sodišča prve stopnje terjala ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem S.C. ne spada ½ počitniške hiše, stoječe na parc. št. 207/2 vl. št. ... k.o. M, pri čemer je izrecno navajala, da ne uveljavlja ničesar v zvezi z zemljiščem, na katerem ta hiša stoji. Slednje pa nasprotuje temeljnim načelom stvarnega prava. Če je namreč na nepremičnini zgrajen gradbeni objekt njegova sestavina, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa (razen izjemoma, npr. stavbna pravica iz 256. člena SPZ). Zato ga tudi ni mogoče izločiti iz zapuščine, v katero nesporno spada zemljišče, na katerem ta gradbeni objekt stoji.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 46/1-4.
izvedenec – nagrada za izvedensko delo – poznavanje podzakonskih predpisov in tehničnih pravil
Izvedenec mora kot strokovnjak vedeti, kaj mora preučiti, da lahko izdela strokovno mnenje, ni pa moč od njega pričakovati, da bo detajlno poznal prav vse tehnične podlage za izdelavo mnenja. Za podajo strokovnih in ustrezno obrazloženih odgovorov na zastavljena mu vprašanja, je očitno moral preučiti podzakonske predpise in tehnična pravila, ki se nanašajo na ozko specializirano področje v okviru njegove specializacije. Navedeno pa je šteti za dokumentacijo, katero si je moral izvedenec pridobiti sam in jo nato preučiti, zato mu gre ob pravilni uporabi 46. člena Pravilnika nagrada, katere višina je odvisna od števila strani dodatno zbrane dokumentacije.
odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo v prometni nesreči utrpi voznik – splošni pogoji - AO-plus zavarovanje – dolžnost povrnitve škode - odgovornost zavarovanca za nezgodo – odgovornost druge osebe - dokazno breme – uporaba določb splošnih pogojev AO-plus pri odločanju o stroških postopka
Smisel in namen zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je, da zavarovanec (oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči), nikoli ne ostane brez povračila škode. Če za škodo ni odgovorna druga (nedvomno plačilno sposobna) oseba, bo škoda krita iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Opisano ima pomembne posledice na področju dokaznega bremena. Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, nosi namreč glede podlage zahtevka dokazno breme za vsa tista dejstva, ki ta njegov zahtevek utemeljujejo (torej da je bilo tako zavarovanje sklenjeno ter da je utrpel škodo, ki je posledica telesnih poškodb, v prometni nesreči motornega vozila, na katerega je to zavarovanje vezano). Dokazno breme za dejstva, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice), pa nosi zavarovalnica. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba.
ODZ paragraf 1460. ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 43. ZPP člen 286, 337, 337/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - dokazno breme - pritožbene novote
Dokazno breme glede trditve, da tožnik ni bil v dobri veri o lastništvu zemljišča, zaradi česar priposestvovanje lastninske pravice ne bo mogoče, je glede na domnevo iz 9. čl. SPZ na tožencu. Vendar ko ta zatrjuje okoliščine, ki vzbujajo dvom o dobrovernosti tožnika, je tožnik dolžan pojasniti, na podlagi česa je bil prepričan, da je lastnik zemljišča.
dokazovanje obstoja oporoke – uničena, izgubljena, skrita ali založena oporoka – uničenje oporoke – vednost zapustnika o uničenju oporoke - nesklepčnost tožbe – enotno sosporništvo
Za uspešno uveljavljanje zahtevka po 77. čl. ZD mora tožnica dokazati ne samo, da
je zapustnica naredila veljavno oporoko in njeno vsebino, temveč tudi, da je bila oporoka (pred njeno smrtjo) uničena, in to brez njene vednosti. Glede na domnevo, da uničenje oporoke predstavlja njen preklic, je sklepanje, da takšna oporoka še vedno izraža njeno pravo voljo, utemeljeno le v primeru, ko zapustnica za uničenje ni vedela.