Odločba, s katero je tožena stranka tožniku, ki je bil vključen v obvezno zavarovanje pri avstrijskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ustavila izplačevanje pravnomočno priznanega sorazmernega dela invalidske pokojnine, lahko učinkuje le za naprej, to je od izdaje odločbe dalje.
ZST-1 ne vsebuje podrobnih procesnih pravil v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niti ne določa subsidirarne uporabe katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitev v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravni ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za zapolnitev pravne praznine primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah in Zakona o splošnem upravnem postopku. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. čl. uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. čl. ZUP); niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščenca odvetnika strože od drugih pooblaščencev ali strank samih, zato je pooblaščenca odvetnika treba pozvati, da popravi nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ugotovitvena tožba – ugotavljanje dejstev – napotitev na pravdo – napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča – poprava tožbe – materialno procesno vodstvo
Kadar tožnik vloži (nedopustno) ugotovitveno tožbo, s katero zahteva ugotovitev dejstev, na podlagi napačne napotitve s strani zapuščinskega sodišča, ga mora sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva na to opozoriti in pozvati, naj tožbo popravi.
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. ZOR člen 18, 18/2,192, 266, 266/3, 266/4. OZ člen 171, 243, 243/4, 243/5. URS člen 22.
temeljna načela – ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – pravila stroke in običajev – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – dolžnost zmanjševanja škode – navajanje dejstev in dokazov – pritožbena novota
Skrbnost dobrega strokovnjaka je v 2. odstavku 18. člena ZOR opredeljena z dvema meriloma. To so pravila stroke in običaji. Pravila stroke in običaji so torej del pravne norme, služijo pa razlagi pravnega standarda “skrbnosti dobrega strokovnjaka”. Sodišče mora zato pri uporabi te norme najprej s pomočjo pravil stroke in običaji določiti vsebino pravne norme, šele nato lahko vsebino primerja z ugotovljenimi dejstvi. Ni izključeno, v določenih primerih pa celo nujno, da se obstoj pravil in običajev tudi dokazuje.
Vzročna zveza med očitanim škodljivim dejstvom (sklenitvijo škodljive pogodbe) in škodo (razliko med dejansko vrednostjo delnice in plačano ceno) ne more biti prekinjena z nečim, kar se je zgodilo po nakupu.
Okoliščine kasnejše prodaje delnic in vprašanje dokapitalizacije so za vzročno zvezo pravno nerelevantne. Seveda pa so ta dejstva lahko pomembna pri vprašanju odmere odškodnine, to je njene višine, v smislu materialno pravnega ugovora tožene stranke, da bi tožeča bila dolžna ravnati tako, da se škoda ne bi povečala oz. da bi se zmanjšala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0058005
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
odločanje o lastništvu nepremičnine v izvršilnem postopku - odgovornost družbenika izbrisane družbe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - predhodno vprašanje v izvršilnem postopku
Izvršilno sodišče ne more kar samo presoditi, da je nekdo dejanski lastnik nepremičnine. Družbeniki družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, so res univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe, ki pa v primeru, da jih je več, nastopajo v skladu s pravili o družbeni pogodbi ali o skupnosti civilnega prava. O vpisu lastninske pravice dolžnika bo torej ob upoštevanju veljavne zakonodaje glede pridobitve lastninske pravice tujcev odločalo zemljiškoknjižno sodišče.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – actio pauliana – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – zavarovanje terjatve enega upnika v škodo drugega - načelo enakega obravnavanja upnikov
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar „na škodo“ ostalih upnikov.
V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057116
OZ člen 103, 104, 105, 111, 117, 117/3. ZPP člen 285.
razveza pogodbe – posledice razvezane pogodbe – zahtevek za povračilo škode – materialno procesno vodstvo
Ker je bila pogodba o posredovanju med pravdnima strankama razvezana, je vsaka od strank upravičena do terjatve, ki ji gre zaradi razvezne pogodbe, ne pa tudi do terjatve iz naslova pred tem sklenjene pogodbe (ta je bila razvezana).
Sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva ni dolžno pojasnjevati tožeči stranki, da zaradi razveze pogodbe ni možno zahtevati njene izpolnitve oziroma plačila v zvezi z opravljenimi storitvami po pogodbi do njene razveze, ker bi to preseglo okvir pristojnosti sodišča po 285. členu ZPP.
Četudi dolžnik do izpolnitve ne poda izjave o vračunavanju, upnik ne pridobi enake pravice. Do vračunavanja obveznosti pride tedaj kvečjemu po datumu zapadlosti, sicer pa po stopnji njihove zavarovanosti oziroma bremena, ki ga predstavljajo za dolžnika; če obveznosti še vedno ni mogoče ločiti, se vračunajo po času nastanka, na hkrati nastale obveznosti pa se delna plačila porazdelijo v sorazmerju z njihovimi zneski.
najemna pogodba – najemnina – hišniško stanovanje – oddaja hišniškega stanovanja v najem – etažni lastniki – izterjava najemnine s strani etažnih lastnikov
Posamezni etažni lastnik ni upravičen do plačila celotne vtoževane terjatve, ampak zgolj do terjatve v deležu, ki je enak deležu njegovega posameznega dela v razmerju do celotne stavbe. Pri plačilu najemnine etažnim lastnikom gre za deljivo obveznost (pravilno - terjatev). Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na trditveno podlago obeh strank, ugotoviti do kolikšnega vtoževanega zneska je terjatev utemeljena v korist tistih tožnikov, ki so svojo lastništvo na posameznem delu celotne stavbe izkazali.
ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – judikatna terjatev
Za judikatne terjatve zakon določa desetletni zastaralni rok, vendar se zastaranje judikatne terjatve nanaša na možnost izvršitve odločitve pristojnega organa ali poravnave, sklenjene pred pristojnim organom.
Sodišče mora zaradi pravilne uporabe 318. člena ZPP presojati tudi, ali je zahtevek sklepčen. To pa pomeni, da mora ugotavljati, ali iz v tožbi zatrjevanih dejstev izhaja zatrjevana pravna posledica in to ne samo glede temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, temveč tudi glede višine zahtevane odškodnine.
Sodni postopek sloni na metodi racionalne argumentacije. Žaljive pritožbene navedbe se od te metode odmikajo in ogrožajo vsebinsko izvrševanje pravice do sodnega varstva.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
ureditev meje – postopek za ureditev meje – določitev vrednosti spornega prostora – tržna vrednost zemljišča
Pri ugotavljanju vrednosti spornega prostora v nepravdnem postopku za ureditev meje je potrebno upoštevati tržno vrednost zemljišča. Tržna vrednost je tista, ki je interesantna in zemljišče lastniku pomeni takšno premoženjsko vrednost, kolikor za njega lahko iztrži s prodajo oziroma je to vredno na trgu.
ZPIZ-1 člen 50, 1, 409. ZPIZVZ člen 2, 2/5, 7, 8, 8/1, 8/2.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Tožena stranka je tožniku pravilno določila pravico do starostne pokojnine po splošnem predpisu, pri izračunu pokojninske osnove za čas, ki ga je tožnik prebil v aktivni vojaški službi v JLA, pa je pravilno upoštevala pavšalne osnove namesto dejansko prejetih plač.
ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.
Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.