denarna socialna pomoč – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pritožba – rok za pritožbo – zamuda roka
Ker je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči od nastanka zamude, je odločba tožene stranke, da se predlog zavrže, zakonita.
prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – judikatna terjatev
Za judikatne terjatve zakon določa desetletni zastaralni rok, vendar se zastaranje judikatne terjatve nanaša na možnost izvršitve odločitve pristojnega organa ali poravnave, sklenjene pred pristojnim organom.
Sodišče mora zaradi pravilne uporabe 318. člena ZPP presojati tudi, ali je zahtevek sklepčen. To pa pomeni, da mora ugotavljati, ali iz v tožbi zatrjevanih dejstev izhaja zatrjevana pravna posledica in to ne samo glede temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, temveč tudi glede višine zahtevane odškodnine.
ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.
Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0058005
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
odločanje o lastništvu nepremičnine v izvršilnem postopku - odgovornost družbenika izbrisane družbe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - predhodno vprašanje v izvršilnem postopku
Izvršilno sodišče ne more kar samo presoditi, da je nekdo dejanski lastnik nepremičnine. Družbeniki družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, so res univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe, ki pa v primeru, da jih je več, nastopajo v skladu s pravili o družbeni pogodbi ali o skupnosti civilnega prava. O vpisu lastninske pravice dolžnika bo torej ob upoštevanju veljavne zakonodaje glede pridobitve lastninske pravice tujcev odločalo zemljiškoknjižno sodišče.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika - prodaja deleža družbenika
V primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. ZIZ namreč vsebuje specialno določbo o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev le, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo na nepremičnine.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1.
napotitev na pravdo – vračunavanje darila v dedni delež - obseg zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež – sporna dejstva glede obsega zapuščine – oporočno dedovanje – verjetnejša pravica
V konkurenci oporočnih zapisov in dokazno nepodprtih nasprotnih trditev dediča, s katerimi ta izpodbija resničnost teh zapisov, je potrebno šteti za verjetnejšo pravico drugih dedičev.
ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – skrite napake – roki pri popravilu, zamenjavi – pravice kupca
Določbo 463. člena OZ je treba razumeti tako, da v primeru, ko prodajalec stvar, na kateri je bila odkrita napaka, popravi, zamenja njene dele ali kupcu izroči novo stvar, se odgovornosti za stvarne napake s tem ne razbremeni, temveč odgovarja tudi za napake takšne (naknadne) izpolnitve po pravilih o odgovornosti za stvarne napake.
SPZ člen 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 29, 33. ODZ paragraf 425, 431. ZLNDL člen 1.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. V primeru njene pravnoposlovne pridobitve mora utemeljeno misliti, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, ki so pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost prenosnika.
stroški postopka – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha pravde
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila tožnikova odškodninska terjatev sporna tako po temelju, kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
neveljavnost oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke – pisna oporoka pred pričami – razlogi, vezani na oporočitelja – razlogi, vezani na obliko oporoke
Tožnica je trdila, da gre za ponaredek (neobstoječo oporoko) ter da ni šlo za zapustnikovo pristno voljo, za svoje trditve je predlagala dokaze, tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da ni uveljavljala obličnostnih napak oporoke.
Cesta je bila splužena tako, da na njej ni bilo več kot 15 cm snega, s čimer je zavarovanec toženke izpolnil dolžnost upravljanja in zimskega vzdrževanja ceste v skladu z ZJC, Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, ki nimajo rednega vzdrževanja javnih cest, ter lastnim programom in načrtom zimskega vzdrževanja občinskih cest. Zato mu ni mogoče očitati, da je opustil dolžno ravnanje, kar bi vodilo do njegove odškodninske odgovornosti.
Globina kanala, naklon brižine in ostrina robu v tej zadevi niso odločilna, saj tožnik
ni zatrjeval, da je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker bi bila cesta nepravilno projektirana (v nasprotju s predpisi).
V primeru pravne napake ima kupec na voljo tako jamčevalni zahtevek (za napako samo), kot tudi odškodninski zahtevek (za drugo škodo, ki nastane v zvezi s to napako).
SPZ člen 31, 32, 77, 77/4, 99. ZNP člen 131. OZ člen 133. ZPP člen 339, 339/1.
postopek za ureditev meje - posest - samopomoč - spor zaradi motenja posesti - sosedsko pravo - ureditev meje - zadnja mirna posest - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prekinitev postopka
Če se v postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice stranka ne strinja z ugotovljeno mejo med parcelami, kot izhaja iz katastrskih podatkov geodetske uprave, lahko vloži predlog za ureditev meje v nepravdnem postopku. Dokler v drugem postopku ni ugotovljena drugačna meja, se uporabijo takšni uradni podatki.
Samopomoč je oblika posestnega varstva. Za presojo, ali ravnanje toženca, ki je izruval ograjo na tožnikovi parceli, predstavlja dopustno samopomoč, je zato bistveno, ali je bil v svoji posesti moten ter ali so izpolnjeni pogoji iz 31. čl. SPZ, ne pa, ali je tožnik postavil ograjo v skladu z upravnopravnimi predpisi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057116
OZ člen 103, 104, 105, 111, 117, 117/3. ZPP člen 285.
razveza pogodbe – posledice razvezane pogodbe – zahtevek za povračilo škode – materialno procesno vodstvo
Ker je bila pogodba o posredovanju med pravdnima strankama razvezana, je vsaka od strank upravičena do terjatve, ki ji gre zaradi razvezne pogodbe, ne pa tudi do terjatve iz naslova pred tem sklenjene pogodbe (ta je bila razvezana).
Sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva ni dolžno pojasnjevati tožeči stranki, da zaradi razveze pogodbe ni možno zahtevati njene izpolnitve oziroma plačila v zvezi z opravljenimi storitvami po pogodbi do njene razveze, ker bi to preseglo okvir pristojnosti sodišča po 285. členu ZPP.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil dogovor o višini pogodbene obrestne mere ničen iz razloga, ker je bil v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in je iz tega razloga tožbeni zahtevek v pretežni meri zavrnilo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, ali je pogodba nična, ker je bila oderuška.
Kljub temu da je izpolnitev obveznosti v dogovorjenem roku odvisna tudi od upravnih organov oziroma tretjih oseb, sporazumno dogovorjene obveznosti zaradi tega niso niti nedopustne niti nemoralne.
Zahtevek za znižanje pogodbene kazni je treba upoštevati samo, dokler stranka pogodbene kazni ne plača, ko pa jo plača, je šteti, da je plačala, kar je bila dolžna in zahtevka na znižanje nima več.