Kljub temu da je izpolnitev obveznosti v dogovorjenem roku odvisna tudi od upravnih organov oziroma tretjih oseb, sporazumno dogovorjene obveznosti zaradi tega niso niti nedopustne niti nemoralne.
Zahtevek za znižanje pogodbene kazni je treba upoštevati samo, dokler stranka pogodbene kazni ne plača, ko pa jo plača, je šteti, da je plačala, kar je bila dolžna in zahtevka na znižanje nima več.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056722
ZIZ člen 272. ZSpo člen 64, 64/2.
lastninjenje nepremičnin – lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – obstoj verjetnosti terjatve in nadomestljive škode – predhodno vprašanje
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je MOL postala lastnica nepremičnin na podlagi zakona (prvi odstavek 64. člena ZSpo), zato ima vpis lastninske pravice v zemljiško na MOL le deklaratorni značaj.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – prenos lastninske pravice - prepoved razpolaganja v smislu 88. člena ZDen – prepoved nadaljnjih prenosov – možnost vrnitve v naravi – ničnost pogodbe – dobrovernost pogodbenikov – pravni interes za ugotovitveno tožbo – začasna odredba
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, s katero pogodbenika zgolj ugotavljata določena pravna dejstva, ki omogočajo vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ne predstavlja prenosa lastninske pravice in zato ne gre za prepovedano razpolaganje v smislu 88. čl. ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0058005
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
Načelo materialnega procesnega vodstva ni namenjeno popravljanju strankinih dejanskih navedb takrat, ko bi to pomenilo navajanje čisto nove dejanske podlage.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – actio pauliana – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – zavarovanje terjatve enega upnika v škodo drugega - načelo enakega obravnavanja upnikov
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar „na škodo“ ostalih upnikov.
V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
ZPIZ-1 člen 50, 1, 409. ZPIZVZ člen 2, 2/5, 7, 8, 8/1, 8/2.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Tožena stranka je tožniku pravilno določila pravico do starostne pokojnine po splošnem predpisu, pri izračunu pokojninske osnove za čas, ki ga je tožnik prebil v aktivni vojaški službi v JLA, pa je pravilno upoštevala pavšalne osnove namesto dejansko prejetih plač.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1.
napotitev na pravdo – vračunavanje darila v dedni delež - obseg zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež – sporna dejstva glede obsega zapuščine – oporočno dedovanje – verjetnejša pravica
V konkurenci oporočnih zapisov in dokazno nepodprtih nasprotnih trditev dediča, s katerimi ta izpodbija resničnost teh zapisov, je potrebno šteti za verjetnejšo pravico drugih dedičev.
Sodni postopek sloni na metodi racionalne argumentacije. Žaljive pritožbene navedbe se od te metode odmikajo in ogrožajo vsebinsko izvrševanje pravice do sodnega varstva.
ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku.
ZPIZVZ člen 4, 4/2. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
starostna pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
Odločba, s katero je tožena stranka tožniku, ki je bil vključen v obvezno zavarovanje pri avstrijskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ustavila izplačevanje pravnomočno priznanega sorazmernega dela invalidske pokojnine, lahko učinkuje le za naprej, to je od izdaje odločbe dalje.
denarna socialna pomoč – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pritožba – rok za pritožbo – zamuda roka
Ker je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči od nastanka zamude, je odločba tožene stranke, da se predlog zavrže, zakonita.
najemna pogodba – najemnina – hišniško stanovanje – oddaja hišniškega stanovanja v najem – etažni lastniki – izterjava najemnine s strani etažnih lastnikov
Posamezni etažni lastnik ni upravičen do plačila celotne vtoževane terjatve, ampak zgolj do terjatve v deležu, ki je enak deležu njegovega posameznega dela v razmerju do celotne stavbe. Pri plačilu najemnine etažnim lastnikom gre za deljivo obveznost (pravilno - terjatev). Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na trditveno podlago obeh strank, ugotoviti do kolikšnega vtoževanega zneska je terjatev utemeljena v korist tistih tožnikov, ki so svojo lastništvo na posameznem delu celotne stavbe izkazali.
ZST-1 ne vsebuje podrobnih procesnih pravil v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niti ne določa subsidirarne uporabe katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitev v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravni ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za zapolnitev pravne praznine primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah in Zakona o splošnem upravnem postopku. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. čl. uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. čl. ZUP); niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščenca odvetnika strože od drugih pooblaščencev ali strank samih, zato je pooblaščenca odvetnika treba pozvati, da popravi nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.
Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.