Ker je sodišče ugotovilo, da je bil dogovor o višini pogodbene obrestne mere ničen iz razloga, ker je bil v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in je iz tega razloga tožbeni zahtevek v pretežni meri zavrnilo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, ali je pogodba nična, ker je bila oderuška.
Glede na ugotovljeno višino dohodkov pritožnika se s plačilom sodnih taks v tem postopku (sodna taksa za pritožbo v višini 49,26 EUR) ne bi občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik oz. njegovi družinski člani, zato je zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks utemeljena.
neveljavnost oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke – pisna oporoka pred pričami – razlogi, vezani na oporočitelja – razlogi, vezani na obliko oporoke
Tožnica je trdila, da gre za ponaredek (neobstoječo oporoko) ter da ni šlo za zapustnikovo pristno voljo, za svoje trditve je predlagala dokaze, tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da ni uveljavljala obličnostnih napak oporoke.
Četudi dolžnik do izpolnitve ne poda izjave o vračunavanju, upnik ne pridobi enake pravice. Do vračunavanja obveznosti pride tedaj kvečjemu po datumu zapadlosti, sicer pa po stopnji njihove zavarovanosti oziroma bremena, ki ga predstavljajo za dolžnika; če obveznosti še vedno ni mogoče ločiti, se vračunajo po času nastanka, na hkrati nastale obveznosti pa se delna plačila porazdelijo v sorazmerju z njihovimi zneski.
ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – actio pauliana – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – zavarovanje terjatve enega upnika v škodo drugega - načelo enakega obravnavanja upnikov
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar „na škodo“ ostalih upnikov.
V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
ZST-1 ne vsebuje podrobnih procesnih pravil v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niti ne določa subsidirarne uporabe katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitev v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravni ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za zapolnitev pravne praznine primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah in Zakona o splošnem upravnem postopku. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. čl. uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. čl. ZUP); niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščenca odvetnika strože od drugih pooblaščencev ali strank samih, zato je pooblaščenca odvetnika treba pozvati, da popravi nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ugotovitvena tožba – ugotavljanje dejstev – napotitev na pravdo – napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča – poprava tožbe – materialno procesno vodstvo
Kadar tožnik vloži (nedopustno) ugotovitveno tožbo, s katero zahteva ugotovitev dejstev, na podlagi napačne napotitve s strani zapuščinskega sodišča, ga mora sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva na to opozoriti in pozvati, naj tožbo popravi.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva - obnova postopka - ustavna pritožba
ZZK-1 v 2. odstavku 101. člena taksativno določa, na podlagi katerih izrednih pravnih sredstev je dopustna zaznamba izrednega pravnega sredstva. Izredna pravna sredstva, v zvezi s katerimi je dopustna zaznamba, so revizija, zahteva za varstvo zakonitosti in tožba v upravnem sporu. ZZK-1 ne dopušča zaznambe izrednega pravnega sredstva v primeru obnove postopka ali vložene ustavne pritožbe.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika - prodaja deleža družbenika
V primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. ZIZ namreč vsebuje specialno določbo o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev le, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo na nepremičnine.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1. ZD člen 132, 142, 142/3.
pravdni stroški – potrebni stroški
Gola obljuba, da bo obveznost poravnana, ne zadošča, ker razen učinka priznanja dolga nima drugih pravnih posledic. Tožnici zato ni mogoče očitati, da je ravnala nesmotrno, ko je kljub takšni toženčevi obljubi plačilo terjala s tožbo.
SPZ člen 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 29, 33. ODZ paragraf 425, 431. ZLNDL člen 1.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. V primeru njene pravnoposlovne pridobitve mora utemeljeno misliti, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, ki so pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost prenosnika.
stroški postopka – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha pravde
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila tožnikova odškodninska terjatev sporna tako po temelju, kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.