• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cp 1843/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057120
    OZ člen 197, 287. ZPP člen 7, 212, 215. SZ-1 člen 30, 30/1, 182, 182/1.
    prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
    Četudi dolžnik do izpolnitve ne poda izjave o vračunavanju, upnik ne pridobi enake pravice. Do vračunavanja obveznosti pride tedaj kvečjemu po datumu zapadlosti, sicer pa po stopnji njihove zavarovanosti oziroma bremena, ki ga predstavljajo za dolžnika; če obveznosti še vedno ni mogoče ločiti, se vračunajo po času nastanka, na hkrati nastale obveznosti pa se delna plačila porazdelijo v sorazmerju z njihovimi zneski.
  • 22.
    VDSS sodba Psp 184/2009
    26.8.2009
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0007497
    URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 12, 178, 249.
    invalidska pokojnina - ustavitev izplačevanja - lastnost zavarovanca
    Odločba, s katero je tožena stranka tožniku, ki je bil vključen v obvezno zavarovanje pri avstrijskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ustavila izplačevanje pravnomočno priznanega sorazmernega dela invalidske pokojnine, lahko učinkuje le za naprej, to je od izdaje odločbe dalje.
  • 23.
    VSL sklep II Cp 1644/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056708
    ZPP člen 8, 286b, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. ZOR člen 18, 18/2,192, 266, 266/3, 266/4. OZ člen 171, 243, 243/4, 243/5. URS člen 22.
    temeljna načela – ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – pravila stroke in običajev – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – dolžnost zmanjševanja škode – navajanje dejstev in dokazov – pritožbena novota
    Skrbnost dobrega strokovnjaka je v 2. odstavku 18. člena ZOR opredeljena z dvema meriloma. To so pravila stroke in običaji. Pravila stroke in običaji so torej del pravne norme, služijo pa razlagi pravnega standarda “skrbnosti dobrega strokovnjaka”. Sodišče mora zato pri uporabi te norme najprej s pomočjo pravil stroke in običaji določiti vsebino pravne norme, šele nato lahko vsebino primerja z ugotovljenimi dejstvi. Ni izključeno, v določenih primerih pa celo nujno, da se obstoj pravil in običajev tudi dokazuje.

    Vzročna zveza med očitanim škodljivim dejstvom (sklenitvijo škodljive pogodbe) in škodo (razliko med dejansko vrednostjo delnice in plačano ceno) ne more biti prekinjena z nečim, kar se je zgodilo po nakupu.

    Okoliščine kasnejše prodaje delnic in vprašanje dokapitalizacije so za vzročno zvezo pravno nerelevantne. Seveda pa so ta dejstva lahko pomembna pri vprašanju odmere odškodnine, to je njene višine, v smislu materialno pravnega ugovora tožene stranke, da bi tožeča bila dolžna ravnati tako, da se škoda ne bi povečala oz. da bi se zmanjšala.
  • 24.
    VSL sodba I Cp 2478/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057113
    ZPP člen 285.
    materialno procesno vodstvo
    Načelo materialnega procesnega vodstva ni namenjeno popravljanju strankinih dejanskih navedb takrat, ko bi to pomenilo navajanje čisto nove dejanske podlage.
  • 25.
    VDSS sodba Psp 262/2009
    26.8.2009
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0007410
    ZUP člen 103, 105, 105/2.
    denarna socialna pomoč – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pritožba – rok za pritožbo – zamuda roka
    Ker je tožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči od nastanka zamude, je odločba tožene stranke, da se predlog zavrže, zakonita.
  • 26.
    VSL sklep I Cp 1648/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0056665
    ZIZ člen 267, 272, 272/1. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
    zavarovanje – začasne odredbe – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – nesklepčnost tožbe – odprava nesklepčnosti
    Nesklepčnost tožbe ni neodpravljiva napaka tožbe. Zato nesklepčnost tožbe, s katero se terjatev uveljavlja, sama po sebi ne pomeni, da terjatev ni verjetno izkazana.
  • 27.
    VSL sodba I Cp 1987/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057995
    OZ člen 255, 256.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – actio pauliana – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja – zavarovanje terjatve enega upnika v škodo drugega - načelo enakega obravnavanja upnikov
    Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255 - 260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar „na škodo“ ostalih upnikov.

    V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
  • 28.
    VSL sodba II Cp 1387/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056700
    OZ člen 179.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
    Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 29.
    VSL sodba in sklep I Cp 1873/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057993
    ZOR člen 103, 141, 270, 273/4, 273/5, 274, 275. OZ člen 275.
    pogodbena kazen - oderuška pogodba - zmanjšanje pogodbene kazni - odgovornost za neizpolnitev obveznosti - ničnost - nedopustnost - nemoralnost - prenehanje pravice - zakonita subrogacija
    Kljub temu da je izpolnitev obveznosti v dogovorjenem roku odvisna tudi od upravnih organov oziroma tretjih oseb, sporazumno dogovorjene obveznosti zaradi tega niso niti nedopustne niti nemoralne.

    Zahtevek za znižanje pogodbene kazni je treba upoštevati samo, dokler stranka pogodbene kazni ne plača, ko pa jo plača, je šteti, da je plačala, kar je bila dolžna in zahtevka na znižanje nima več.
  • 30.
    VSL sklep I Cp 2323/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056684
    ZD člen 126, 126-4, 163, 165. ZPP člen 337, 337/1.
    dedna nevrednost – zapuščinski postopek – navajanje novih dejstev – pritožbene novote – prekluzija
    Sodna praksa v zapuščinskem postopku ne dopušča eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice, velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva, zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati trditev oporočne dedinje v pritožbi.
  • 31.
    VSL sklep II Cp 2652/2009
    26.8.2009
    STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0056722
    ZIZ člen 272. ZSpo člen 64, 64/2.
    lastninjenje nepremičnin – lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – obstoj verjetnosti terjatve in nadomestljive škode – predhodno vprašanje
    Glede na trditveno podlago pravdnih strank je MOL postala lastnica nepremičnin na podlagi zakona (prvi odstavek 64. člena ZSpo), zato ima vpis lastninske pravice v zemljiško na MOL le deklaratorni značaj.
  • 32.
    VSL sklep I Cp 1864/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056670
    URS člen 3. ZD člen 76, 76/1.
    neveljavnost oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke – pisna oporoka pred pričami – razlogi, vezani na oporočitelja – razlogi, vezani na obliko oporoke
    Tožnica je trdila, da gre za ponaredek (neobstoječo oporoko) ter da ni šlo za zapustnikovo pristno voljo, za svoje trditve je predlagala dokaze, tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da ni uveljavljala obličnostnih napak oporoke.
  • 33.
    VSL sklep II Cp 1464/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0056380
    ZST-1 člen 11/1, 11/4.
    sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks
    Glede na ugotovljeno višino dohodkov pritožnika se s plačilom sodnih taks v tem postopku (sodna taksa za pritožbo v višini 49,26 EUR) ne bi občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik oz. njegovi družinski člani, zato je zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks utemeljena.
  • 34.
    VSL sodba I Cp 2013/2009
    26.8.2009
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0056675
    SPZ člen 31, 32, 77, 77/4, 99. ZNP člen 131. OZ člen 133. ZPP člen 339, 339/1.
    postopek za ureditev meje - posest - samopomoč - spor zaradi motenja posesti - sosedsko pravo - ureditev meje - zadnja mirna posest - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prekinitev postopka
    Če se v postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice stranka ne strinja z ugotovljeno mejo med parcelami, kot izhaja iz katastrskih podatkov geodetske uprave, lahko vloži predlog za ureditev meje v nepravdnem postopku. Dokler v drugem postopku ni ugotovljena drugačna meja, se uporabijo takšni uradni podatki.

    Samopomoč je oblika posestnega varstva. Za presojo, ali ravnanje toženca, ki je izruval ograjo na tožnikovi parceli, predstavlja dopustno samopomoč, je zato bistveno, ali je bil v svoji posesti moten ter ali so izpolnjeni pogoji iz 31. čl. SPZ, ne pa, ali je tožnik postavil ograjo v skladu z upravnopravnimi predpisi.
  • 35.
    VSL sodba I Cp 2231/2009
    26.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056681
    ZOR člen 12, 15, 103, 103/1, 105, 105/1, 141.
    temeljna načela – načelo vestnosti in poštenja – načelo enake vrednosti dajatev – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost – oderuška pogodba – pogodbene obresti
    Ker je sodišče ugotovilo, da je bil dogovor o višini pogodbene obrestne mere ničen iz razloga, ker je bil v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in je iz tega razloga tožbeni zahtevek v pretežni meri zavrnilo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, ali je pogodba nična, ker je bila oderuška.
  • 36.
    VSL sodba III Cp 2609/2009
    26.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0053732
    OZ člen 179, 182.
    nematerialna škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 37.
    VSL sodba I Cp 1872/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0057119
    ZOR člen 45, 45/5, 88, 189, 189/2, 277, 358, 376, 376/1, 388, 391. OZ člen 168, 168/2, 1060. ZTLR člen 5, 5/1, 5/2. ZSZ člen 13. ZRPPN člen 51, 59. ZPN člen 5.
    sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - oblikovanje tožbenega zahtevka - pogodba namesto razlastitve - predpogodba - tek roka za sklenitev glavne pogodbe - obličnost - pogodba o prenosu nepremičnin - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev pravnega posla - obseg povrnitve gmotne škode - nečista premoženjska škoda - zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantum - prenehanje obveznosti - pretek časa - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zastaranje odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe
    Upnik lahko z dejanjem zoper dolžnika, ki meri na ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, pretrga zastaranje le tedaj, če to dejanje opravi pri organu, ki je v skladu s predpisi pristojen avtoritativno odločiti o njunem sporu.

    Z negatorno imisijsko tožbo je dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja) kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. V primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) postavlja sodna praksa dodaten pogoj: če narava imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov, sicer se zahtevek zavrne; povsem določen zahtevek je torej možen le, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Povedano smiselno velja tudi za varstvo pred imisijami na podlagi ZOR.
  • 38.
    VSL sklep I Cp 2643/2009
    26.8.2009
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0056686
    ZIZ člen 15, 232, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZPP člen 2, 2/1, 7, 337, 337/1.
    začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – razpravno načelo – navajanje dejstev – pritožbena novota – prekluzija
    Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odstavek 2. člena ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. člen ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za predlog stranke za izdajo začasne odredbe, v katerem mora predlagatelj določno navesti dejstva in po potrebi predlagati dokaze, s katerimi utemeljuje izdajo začasne odredbe, ki predstavlja sredstvo zavarovanja njenega zahtevka.
  • 39.
    VSL sklep I Cp 2176/2009
    26.8.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0056679
    ZD člen 210, 210/1.
    napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
    Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
  • 40.
    VSL sodba I Cp 2351/2009
    26.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
    VSL0058005
    ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
    ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
    Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>