Ker je sodišče ugotovilo, da je bil dogovor o višini pogodbene obrestne mere ničen iz razloga, ker je bil v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in je iz tega razloga tožbeni zahtevek v pretežni meri zavrnilo, sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, ali je pogodba nična, ker je bila oderuška.
V primeru pravne napake ima kupec na voljo tako jamčevalni zahtevek (za napako samo), kot tudi odškodninski zahtevek (za drugo škodo, ki nastane v zvezi s to napako).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika - prodaja deleža družbenika
V primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. ZIZ namreč vsebuje specialno določbo o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev le, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo na nepremičnine.
SPZ člen 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 29, 33. ODZ paragraf 425, 431. ZLNDL člen 1.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. V primeru njene pravnoposlovne pridobitve mora utemeljeno misliti, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, ki so pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost prenosnika.
stroški postopka – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha pravde
Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila tožnikova odškodninska terjatev sporna tako po temelju, kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku.
zastaranje odškodninske terjatve – nepremoženjska škoda – začetek teka zastaranja – stabilizacija stanja oškodovanca
Obseg nepremoženjske škode, izvirajoče iz telesnih poškodb, je znan, ko je končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanje življenjskih aktivnosti ...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1. ZD člen 132, 142, 142/3.
pravdni stroški – potrebni stroški
Gola obljuba, da bo obveznost poravnana, ne zadošča, ker razen učinka priznanja dolga nima drugih pravnih posledic. Tožnici zato ni mogoče očitati, da je ravnala nesmotrno, ko je kljub takšni toženčevi obljubi plačilo terjala s tožbo.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni vzrok – napačen pravni pouk
Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).
ZIZ člen 17, 17/2-1, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 42, 42/1.
izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – dokazilo o priporočeni pošiljki
V 3. odstavku 20.a člena ZIZ je določeno, da za dokaz zapadlosti terjatve v primeru, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 5. odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, zadosti pogojem iz 20.a člena ZIZ.
začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zaslišanje kot dokazno sredstvo - spor o motenju posesti
Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, kar pa ne pomeni, da je dokazovanje omejeno le na tiste dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka. Zato zaslišanje načeloma ni izključeno.
izvršilni stroški - pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - rubež kot neposredno izvršilno dejanje - upnikova pravica do obvestila o rubežu in do njegove udeležbe
Po določilih ZIZ ima upnik pravico rubežu prisostvovati in ga mora izvršitelj o času in kraju rubeža opozoriti. Tako je bil upnik v obravnavanem primeru, skladno s citirano določbo ZIZ, obveščen o rubežu premičnin in se ga je tudi udeležil. Posledično ima zato pravico do nagrade in stroškov.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani stroškovni odločitvi napačno uporabilo materialno pravo. Pri odmeri toženkinih stroškov ni upoštevalo dveh dopisov toženkinega pooblaščenca substitutu in dveh njegovih poročil pooblaščencu, čeprav je toženka te stroške priglasila v skladu z Odvetniško tarifo.
ZST člen 18, 18/1. ZST tarifna številka 1, 1/2, 1/3-f. ZIZ člen 27, 27/1, 67, 67/1, 267, 268.
odmera sodne takse v postopku nasprotne izvršbe – postopek nasprotne izvršbe
V postopku nasprotne izvršbe se plačujejo enake takse kot v postopku izvršbe, in sicer ne glede na to, če je bila izvršba opravljena na podlagi sklepa o začasni odredbi, izdanega v pravdi in z učinkom sklepa o izvršbi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002498
ZVCP-1 člen 25, 25/3, 132, 132/11. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1, 155/1-8.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - odklon preizkusa - smer vožnje - pravna kvalifikacija - vezanost sodišča na obdolžilni predlog
Nasprotje med povzetki zagovora in izpovedb določenih prič ter sprejetimi zaključki prvostopenjskega sodišča po opravljeni dokazni oceni, ne predstavlja bistveno kršitev iz 8. tč. I. odst. 155. čl. ZP-1.
Sodišče prve stopnje je vezano na opis dejanskega stanja kot izhaja iz obdolžilnega predloga, na ugotovljeno dejansko stanje pa je dolžno pravilno uporabiti materialno pravo in s tem pravno kvalifikacijo ter je zato upravičeno in dolžno v obdolžilnem predlogu opisano ravnanje obdolženca pravno opredeliti drugače, kot je to storil predlagatelj (čl. 132/III ZP-1). Sprememba pravne kvalifikacije dejanja pa ne pomeni, da je sodišče ugotovilo, da je obdolžilni predlog neutemeljen.
Kadar je ob sumu storitve nekega prekrška podan tudi sum vožnje pod vplivom alkohola, so policisti upravičeni in dolžni odrediti preizkus alkoholiziranosti, čeprav je med storitvijo prekrška, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, in odreditvijo preizkusa alkoholiziranosti potekel določen čas in kljub temu, da policisti sami niso videli obdolženca voziti vozilo, temveč so za to izvedeli od oškodovanca. V nasprotnem primeru bi dopustili izmikanje preizkusu alkoholiziranosti vsakomur, ki bi zapustil kraj storitve prekrška.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – dopolnitev predloga za ureditev meje – prošnja za podaljšanje roka – odločitev o podaljšanju roka – zavrženje nedopolnjenega predloga
Predlagatelja sta predlagala, naj jima sodišče odrejeni rok za dopolnitev predloga podaljša, najprej do 30.4.2007 in nato še za tri mesece, vendar vložitev predloga za podaljšanje roka sama po sebi ne prekine teka roka. Čeprav sodišče o podaljšanju roka ni odločilo s posebnim sklepom, pa pravice predlagateljev v postopku zato niso bile bistveno kršene. Sodišče je namreč njun predlog kljub temu upoštevalo, saj je očitno ocenilo, da so razlogi, na katere sta se sklicevala predlagatelja, opravičljivi. Tako je nazadnje o zavrženju nedopolnjenega predloga odločilo šele potem, ko sta od prošnje za podaljšanje roka že potekli skoraj dve leti.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka – tožba - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je tožničino vlogo z dne 19.9.2008 sklenilo obravnavati kot novo tožbo in v novem postopku. To pa pomeni, da bi morala tožnica tudi za novo tožbo plačati predpisano sodno takso.
ZPP člen 141, 141/1. ZZK-1 člen 120, 120/2, 161, 161/3, 161/3-5.
vknjižba lastninske pravice – zavrženje pritožbe kot prepozne – nepravilna vročitev – naslovnik pisanja ni opozorjen, da bo vročitev štela za opravljeno na dan, ko bo pisanje puščeno v hišnem predalčku
Sodno pisanje o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pritožnici po tem, ko ji ni bilo mogoče pisanja osebno vročiti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stanovanja, kar sicer pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, vendar je na to dejstvo treba naslovnika pisanja posebej opozoriti.
Kot izhaja iz priloženega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pritožnici, vročitev po citiranem zakonskem določilu ni bila pravilno opravljena, saj na dejstvo, da se bo štela vročitev za opravljeno na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, naslovnica – pritožnica ni bila posebej opozorjena.