ZIZ člen 17, 17/2-1, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 42, 42/1.
izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – dokazilo o priporočeni pošiljki
V 3. odstavku 20.a člena ZIZ je določeno, da za dokaz zapadlosti terjatve v primeru, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 5. odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, zadosti pogojem iz 20.a člena ZIZ.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika - prodaja deleža družbenika
V primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. ZIZ namreč vsebuje specialno določbo o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev le, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo na nepremičnine.
ZIZ člen 267, 272, 272/1. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
zavarovanje – začasne odredbe – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – nesklepčnost tožbe – odprava nesklepčnosti
Nesklepčnost tožbe ni neodpravljiva napaka tožbe. Zato nesklepčnost tožbe, s katero se terjatev uveljavlja, sama po sebi ne pomeni, da terjatev ni verjetno izkazana.
prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – judikatna terjatev
Za judikatne terjatve zakon določa desetletni zastaralni rok, vendar se zastaranje judikatne terjatve nanaša na možnost izvršitve odločitve pristojnega organa ali poravnave, sklenjene pred pristojnim organom.
Sodišče mora zaradi pravilne uporabe 318. člena ZPP presojati tudi, ali je zahtevek sklepčen. To pa pomeni, da mora ugotavljati, ali iz v tožbi zatrjevanih dejstev izhaja zatrjevana pravna posledica in to ne samo glede temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, temveč tudi glede višine zahtevane odškodnine.
Cesta je bila splužena tako, da na njej ni bilo več kot 15 cm snega, s čimer je zavarovanec toženke izpolnil dolžnost upravljanja in zimskega vzdrževanja ceste v skladu z ZJC, Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, ki nimajo rednega vzdrževanja javnih cest, ter lastnim programom in načrtom zimskega vzdrževanja občinskih cest. Zato mu ni mogoče očitati, da je opustil dolžno ravnanje, kar bi vodilo do njegove odškodninske odgovornosti.
Globina kanala, naklon brižine in ostrina robu v tej zadevi niso odločilna, saj tožnik
ni zatrjeval, da je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker bi bila cesta nepravilno projektirana (v nasprotju s predpisi).
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva
Preden se zapuščinsko sodišče odloči za prekinitev postopka in napotitev na pravdo, mora razjasniti, zakaj dediči oporekajo veljavnosti oporoke. Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je namreč potrebna le takrat, ko so med dediči sporna dejstva, ne pa tudi pravna vprašanja, saj mora te zapuščinsko sodišče rešiti samo.
ZST-1 ne vsebuje podrobnih procesnih pravil v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niti ne določa subsidirarne uporabe katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitev v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravni ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za zapolnitev pravne praznine primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah in Zakona o splošnem upravnem postopku. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. čl. uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. čl. ZUP); niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščenca odvetnika strože od drugih pooblaščencev ali strank samih, zato je pooblaščenca odvetnika treba pozvati, da popravi nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Četudi dolžnik do izpolnitve ne poda izjave o vračunavanju, upnik ne pridobi enake pravice. Do vračunavanja obveznosti pride tedaj kvečjemu po datumu zapadlosti, sicer pa po stopnji njihove zavarovanosti oziroma bremena, ki ga predstavljajo za dolžnika; če obveznosti še vedno ni mogoče ločiti, se vračunajo po času nastanka, na hkrati nastale obveznosti pa se delna plačila porazdelijo v sorazmerju z njihovimi zneski.
neveljavnost oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke – pisna oporoka pred pričami – razlogi, vezani na oporočitelja – razlogi, vezani na obliko oporoke
Tožnica je trdila, da gre za ponaredek (neobstoječo oporoko) ter da ni šlo za zapustnikovo pristno voljo, za svoje trditve je predlagala dokaze, tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da ni uveljavljala obličnostnih napak oporoke.
izvršilni stroški - pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - rubež kot neposredno izvršilno dejanje - upnikova pravica do obvestila o rubežu in do njegove udeležbe
Po določilih ZIZ ima upnik pravico rubežu prisostvovati in ga mora izvršitelj o času in kraju rubeža opozoriti. Tako je bil upnik v obravnavanem primeru, skladno s citirano določbo ZIZ, obveščen o rubežu premičnin in se ga je tudi udeležil. Posledično ima zato pravico do nagrade in stroškov.
začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zaslišanje kot dokazno sredstvo - spor o motenju posesti
Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se v njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, kar pa ne pomeni, da je dokazovanje omejeno le na tiste dokaze, ki jih je mogoče izvesti zunaj naroka. Zato zaslišanje načeloma ni izključeno.
ZST člen 18, 18/1. ZST tarifna številka 1, 1/2, 1/3-f. ZIZ člen 27, 27/1, 67, 67/1, 267, 268.
odmera sodne takse v postopku nasprotne izvršbe – postopek nasprotne izvršbe
V postopku nasprotne izvršbe se plačujejo enake takse kot v postopku izvršbe, in sicer ne glede na to, če je bila izvršba opravljena na podlagi sklepa o začasni odredbi, izdanega v pravdi in z učinkom sklepa o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani stroškovni odločitvi napačno uporabilo materialno pravo. Pri odmeri toženkinih stroškov ni upoštevalo dveh dopisov toženkinega pooblaščenca substitutu in dveh njegovih poročil pooblaščencu, čeprav je toženka te stroške priglasila v skladu z Odvetniško tarifo.
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 46, 46/1, 46/2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča – nadaljevanje izvršbe zoper edinega družbenika družbe, izbrisane po ZFPPod – vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti – načelo formalnosti – listine, ki so lahko podlaga za vknjižbo
V primeru, ko je lastninska pravica na nepremičnini, na katero je predlagana izvršba, v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) in v takem primeru opravi sodišče vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ).
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka – tožba - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je tožničino vlogo z dne 19.9.2008 sklenilo obravnavati kot novo tožbo in v novem postopku. To pa pomeni, da bi morala tožnica tudi za novo tožbo plačati predpisano sodno takso.
ZPP člen 141, 141/1. ZZK-1 člen 120, 120/2, 161, 161/3, 161/3-5.
vknjižba lastninske pravice – zavrženje pritožbe kot prepozne – nepravilna vročitev – naslovnik pisanja ni opozorjen, da bo vročitev štela za opravljeno na dan, ko bo pisanje puščeno v hišnem predalčku
Sodno pisanje o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pritožnici po tem, ko ji ni bilo mogoče pisanja osebno vročiti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stanovanja, kar sicer pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, vendar je na to dejstvo treba naslovnika pisanja posebej opozoriti.
Kot izhaja iz priloženega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pritožnici, vročitev po citiranem zakonskem določilu ni bila pravilno opravljena, saj na dejstvo, da se bo štela vročitev za opravljeno na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, naslovnica – pritožnica ni bila posebej opozorjena.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – dopolnitev predloga za ureditev meje – prošnja za podaljšanje roka – odločitev o podaljšanju roka – zavrženje nedopolnjenega predloga
Predlagatelja sta predlagala, naj jima sodišče odrejeni rok za dopolnitev predloga podaljša, najprej do 30.4.2007 in nato še za tri mesece, vendar vložitev predloga za podaljšanje roka sama po sebi ne prekine teka roka. Čeprav sodišče o podaljšanju roka ni odločilo s posebnim sklepom, pa pravice predlagateljev v postopku zato niso bile bistveno kršene. Sodišče je namreč njun predlog kljub temu upoštevalo, saj je očitno ocenilo, da so razlogi, na katere sta se sklicevala predlagatelja, opravičljivi. Tako je nazadnje o zavrženju nedopolnjenega predloga odločilo šele potem, ko sta od prošnje za podaljšanje roka že potekli skoraj dve leti.