plačilo sodne takse za pritožbo – procesna predpostavka – predložitev dokazila o plačilu sodne takse
Zakon o sodnih taksah – ZST-1 v 8. členu določa, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon; v prvem odstavku 105.a člena ZPP pa je določeno, da mora biti ob vložitvi pritožbe sodna taksa plačana, najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v kolikor v tem roku taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi in tretji odstavek 105.a člena ZPP). Navedeno pomeni, da sodišču ni treba predložiti dokazila o plačilu sodne takse, temveč zadošča, da je sodna taksa plačana.
ZPP člen 141, 141/1. ZZK-1 člen 120, 120/2, 161, 161/3, 161/3-5.
vknjižba lastninske pravice – zavrženje pritožbe kot prepozne – nepravilna vročitev – naslovnik pisanja ni opozorjen, da bo vročitev štela za opravljeno na dan, ko bo pisanje puščeno v hišnem predalčku
Sodno pisanje o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pritožnici po tem, ko ji ni bilo mogoče pisanja osebno vročiti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku na naslovu stanovanja, kar sicer pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, vendar je na to dejstvo treba naslovnika pisanja posebej opozoriti.
Kot izhaja iz priloženega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pritožnici, vročitev po citiranem zakonskem določilu ni bila pravilno opravljena, saj na dejstvo, da se bo štela vročitev za opravljeno na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, naslovnica – pritožnica ni bila posebej opozorjena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002498
ZVCP-1 člen 25, 25/3, 132, 132/11. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1, 155/1-8.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - odklon preizkusa - smer vožnje - pravna kvalifikacija - vezanost sodišča na obdolžilni predlog
Nasprotje med povzetki zagovora in izpovedb določenih prič ter sprejetimi zaključki prvostopenjskega sodišča po opravljeni dokazni oceni, ne predstavlja bistveno kršitev iz 8. tč. I. odst. 155. čl. ZP-1.
Sodišče prve stopnje je vezano na opis dejanskega stanja kot izhaja iz obdolžilnega predloga, na ugotovljeno dejansko stanje pa je dolžno pravilno uporabiti materialno pravo in s tem pravno kvalifikacijo ter je zato upravičeno in dolžno v obdolžilnem predlogu opisano ravnanje obdolženca pravno opredeliti drugače, kot je to storil predlagatelj (čl. 132/III ZP-1). Sprememba pravne kvalifikacije dejanja pa ne pomeni, da je sodišče ugotovilo, da je obdolžilni predlog neutemeljen.
Kadar je ob sumu storitve nekega prekrška podan tudi sum vožnje pod vplivom alkohola, so policisti upravičeni in dolžni odrediti preizkus alkoholiziranosti, čeprav je med storitvijo prekrška, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, in odreditvijo preizkusa alkoholiziranosti potekel določen čas in kljub temu, da policisti sami niso videli obdolženca voziti vozilo, temveč so za to izvedeli od oškodovanca. V nasprotnem primeru bi dopustili izmikanje preizkusu alkoholiziranosti vsakomur, ki bi zapustil kraj storitve prekrška.
obvezno zavarovanje v prometu – kraj škodnega dogodka – stvarna legitimacija
27. člen ZOZP določa možnost vložitve odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zoper Slovensko zavarovalno združenje le v primeru, če je bila oškodovancu povzročena škoda v Republiki Sloveniji. Ko govori citirano določilo o kraju povzročitve škode, torej govori o kraju, kjer je nastal vzrok za nastalo škodo, torej škodni dogodek, ne pa o kraju, kjer je nastala škodljiva posledica škodnega dogodka.
Nesprejemljivo je sklicevanje na 23. člen ZOZP kot podlago za uveljavljanje predmetnega tožbenega zahtevka zoper toženo stranko. Navedeno določilo govori o obveznosti za povrnitev škode odgovornostne zavarovalnice in subsidiarne obveznosti Slovenskega zavarovalnega združenja (primerjaj 2. odstavek 4. člena ZOZP), če odgovornostna zavarovalnica svoje obveznosti iz sklenjene zavarovalne pogodbe ne bi izpolnila. Definicijo odgovornostne zavarovalnice pa podaja 1a. člen ZOZP v 6. točki 1. odstavka. To je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča.
Na drugačno presojo ne more vplivati niti dejstvo, da je nemški nacionalni zavarovalni biro podpisnik multinacionalnega garancijskega sporazuma, saj je slednji v smislu določb ZOZP po 8. točki 1. odstavka 1a. člena sporazum, ki ga med seboj sklenejo nacionalni zavarovalni biroji članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav in po katerem vsak nacionalni zavarovalni biro jamči za škode, ki nastanejo na njegovem ozemlju z uporabo vozil, ki izvirajo z ozemlja druge države podpisnice sporazuma, ne glede na to, ali so taka vozila zavarovana ali ne. Tudi multilateralni sporazum torej opredeljuje jamčevanje za škodo tistih nacionalnih zavarovalnih birojev, na katerih ozemlju je bila povzročena škoda.
ZPIZ/92 člen 122, 133, 133/1, 134, 134/1. OZ člen 185.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – restitucijai – škoda – nadomestilo plače – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik je v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja uspel, zato ima pravico do restitucije, to je do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred nastankom škode. Škoda, ki jo je tožnik utrpel, ni le škoda zaradi izpada plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ampak tudi škoda zaradi izpada razlike v plači zaradi razporeditve na drugo, niže vrednoteno delovno mesto. Za to škodo pa ni podana odgovornost tožene stranke (ZPIZ), ampak delodajalca.
vodenje pravdnega postopka - načelo neposrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo čl. 214/5, saj dejstvo, da je občina odgovorna, ni splošno znano dejstvo.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno in napačno zaključilo kdaj je tožeča stranka izvedela za škodo, saj v v zvezi z njenimi trditvami in izvedbo dokazov, ki jih je predlagala.
Po določbi tretjega odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ pošlje izvršilno sodišče sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, takoj po izdaji sklepa, ne pa šele po njegovi pravnomočnosti.
izredna denarna socialna pomoč – občinska socialna pomoč
Pri tožnici zdravljenje poteka že dalj časa z zdravilom Serocytol, tako da gre za običajno obliko zdravljenja, razen tega pa tožnica tudi ni dokazala, da bi zaradi nakupa tega zdravila v spornem obdobju prišlo do materialne ogroženosti. Glede na navedeno je odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do občinske socialne pomoči, pravilna.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Tožniku je priznana pravica do invalidske pokojnine od izgube delazmožnosti dalje, izplačevati pa se mu bo začela šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 60, 67, 67/1. ZPP člen 8, 213, 213/1, 224, 224/1, 224/3, 243, 287, 287/1, 287/2.
invalid III. kategorije – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – invalidska komisija – javna listina – sodni izvedenec
Ker ni razhajanj med tožnikovo razpoložljivo medicinsko dokumentacijo ter med podanimi mnenji izvedenskih organov toženca, se je sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti odločb, s katerimi je bila pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije, pravilno oprlo na dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje (saj je bilo podano v ustrezni sestavi, na podlagi medicinske in delovne dokumentacije, povabilu na osebni pregled pa se tožnik ni odzval). Dodatnih dokazov ni bilo dolžno izvesti, saj je dejansko stanje popolno ugotovilo, z zavrnitvijo dokaza za določitev sodnega izvedenca pa tudi ni zagrešilo kršitev postopka, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – obnovitveni razlog
Strankina trditev, da ji ni bila (pravilno) vročena sodba, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, niti to ni obnovitveni razlog, ampak razlog za vložitev predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
prodaja dolžnika kot pravne osebe – poplačilo hipotekarnega upnika
Niti sistemska niti gramatikalna razlaga določb ZPPSL/89 ne privede do zaključka, da se hipotekarni upniki v primeru prodaje dolžnika kot pravne osebe lahko poplačujejo le iz stečajne mase. Posebna stečajna masa pa tudi ni nujna posledica obstoja ločitvenih upnikov.
Ker se dolžnik prodaja kot celota, se kupnina določi v skupnem znesku, za vse premoženje dolžnika, ne da bi se posebej opredelila za del premoženja, ki je obremenjeno s hipotekami. Zato se tudi ne oblikuje posebna stečajna masa. Iz določbe, da ločitvena pravica preneha v obsegu, v katerem bo uveljavljena v nadaljevanem stečajnem postopku po 1. odst. 130. čl. ZPPSL/89 izhaja sklepanje, da v preostalem delu ostane v veljavi in kot zastavna pravica bremeni nepremičnino, na kateri je bila ustanovljena, saj v zavarovani položaj zastavnega upnika (do popolnega poplačila) ne posega.
Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni relevantna za presojo zastaranja tožbenega zahtevka. Po 3. odstavku 184. člena ZPP namreč tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Za spremembo tožbe gre le v primeru spremembe istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (2. odstavek 184. člena ZPP). Čeprav gre za drugo pravno podlago, pa je tožbeni predlog ostal isti. Tudi če bi se tožnik skliceval v tožbi na oba temelja, bi namreč lahko zahteval le enkrat vtoževani znesek (po enem, ali po drugem temelju), ne pa dveh (po enem, poleg njega pa še po drugem temelju).
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena izpolnila zahtevek, in je tožena dala povod za tožbo, mora tožena stranka tožeči povrniti pravdne stroške.
Če banka kot kreditodajalec zaradi neizpolnevanja kreditojemalčevih obveznosti od pogodbe odstopi in zahteva plačilo dolga, velja za takšno terjatev petletni zastaralni rok.
Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. S tem je določena vsebina tožbenega predloga v ugotovitveni tožbi. Z ugotovitveno tožbo zato ni možno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev.
Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati.
Pravno razmerje, o katerem je bilo odločeno v ponovljenem postopku, po vsebini in nastanku ni enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde, ko tožeča stranka zahteva vrnitev tistega, kar je tožena stranka prejela glede na podlago, ki je pozneje odpadla.
Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za zaznambo spora.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - predhodno vprašanje - udarec z roko - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vezano na pravnomočno kazensko sodbo in je v tem delu tako že rešeno predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Sodišče je vezano na izrek kazenske sodbe, to je na vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, to so znaki kaznivega dejanja.
ZPP člen 277, 277/1, 281, 286, 286/2, 318, 318/3. URS člen 23. OZ člen 179.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti
Sodišče prve stopnje je v okviru postopanja po 281. členu ZPP, ob začetku glavne obravnave, pravilno presodilo, da toženec ni opravičil svoj izostanek. Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak jih tudi izkazati. Sodnik se mora namreč prepričati, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Le telefonsko sporočilo (očitno) vpisničarki, dan pred narokom, da ima istega dne, ob isti uri, na drugem sodišču prav tako narok, brez predložitve dokaza, ki bi izkazoval takšno trditev, ne zadošča, da bi se lahko sodnik prepričal o opravičljivosti izostanka. Sodišče mora presojo opravičljivosti vedno opraviti, upoštevajoč tudi pravico nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Od povprečno skrbne stranke tudi ni odveč pričakovati, da vloži predlog za preložitev naroka takoj, ko nastopijo okoliščine za njegovo preložitev. Toženec ne navaja, da je vabilo na narok v kazenski zadevi dobil, tik preden je podal opravičilo, ki ga je podal telefonsko dan pred narokom za glavno obravnavo v tej zadevi. Od povprečne skrbne stranke je tudi mogoče pričakovati, da v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo za opravo procesnega dejanja zagotovila pooblaščenca. Toženec niti ne navaja, da si pooblaščenca ni mogel pridobiti. Končno je strankino opravičilo od udeležbe na naroku le njena prošnja, da se narok preloži. Sodišče je tisti procesni subjekt, ki mu postopkovna pravila nalagajo, da izpelje ustrezen postopek in razsodi in hkrati odloči, ali so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Toženčeve pritožbene trditve, ki se nanašajo na opravičljivost izostanka, so glede na navedeno neutemeljene.