ZPP člen 277, 277/1, 281, 286, 286/2, 318, 318/3. URS člen 23. OZ člen 179.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti
Sodišče prve stopnje je v okviru postopanja po 281. členu ZPP, ob začetku glavne obravnave, pravilno presodilo, da toženec ni opravičil svoj izostanek. Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak jih tudi izkazati. Sodnik se mora namreč prepričati, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Le telefonsko sporočilo (očitno) vpisničarki, dan pred narokom, da ima istega dne, ob isti uri, na drugem sodišču prav tako narok, brez predložitve dokaza, ki bi izkazoval takšno trditev, ne zadošča, da bi se lahko sodnik prepričal o opravičljivosti izostanka. Sodišče mora presojo opravičljivosti vedno opraviti, upoštevajoč tudi pravico nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Od povprečno skrbne stranke tudi ni odveč pričakovati, da vloži predlog za preložitev naroka takoj, ko nastopijo okoliščine za njegovo preložitev. Toženec ne navaja, da je vabilo na narok v kazenski zadevi dobil, tik preden je podal opravičilo, ki ga je podal telefonsko dan pred narokom za glavno obravnavo v tej zadevi. Od povprečne skrbne stranke je tudi mogoče pričakovati, da v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo za opravo procesnega dejanja zagotovila pooblaščenca. Toženec niti ne navaja, da si pooblaščenca ni mogel pridobiti. Končno je strankino opravičilo od udeležbe na naroku le njena prošnja, da se narok preloži. Sodišče je tisti procesni subjekt, ki mu postopkovna pravila nalagajo, da izpelje ustrezen postopek in razsodi in hkrati odloči, ali so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Toženčeve pritožbene trditve, ki se nanašajo na opravičljivost izostanka, so glede na navedeno neutemeljene.
ZPP člen 8, 215, 458, 458/1. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6/3, 28, 28/4, 29, 29/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene - trditveno in dokazno breme
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena pa (praviloma) spadata na področje ugotovitve dejanskega stanja, katerega presoja je v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti izrecno izključena.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda stranke – zamudna sodba – zamuda stranke – nepravilna vročitev tožbe
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne sodišču. Če stranka trdi, da ji vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
izvzeti prejemki iz izvršbe – omejitve izvršbe – stalni denarni prejemki – dohodki iz kmetijske dejavnosti – sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – prodaja živine
Namen določbe 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ je, da se z morebitno prodajo delovne in plemenske živine, kmetijskih strojev in drugih delovnih priprav dolžniku kmetu ne bi onemogočilo nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi omejitev izvršbe veljala tudi za denarna sredstva pridobljena s prodajo predmetov, ki so izvzeti iz izvršbe. To pomeni, da ko dolžnik kmet živino proda, oprostitev izvršbe iz 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ ne pride več v poštev oziroma ne velja več, pa čeprav dolžnik kmet denarna sredstva, dobljena s prodajo, nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma vzrejo živine.
Za denarna sredstva, ki jih prejme dolžnik kmet od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, niti ZIZ niti drug zakon ne določa, da so izvzeta iz izvršbe, zaradi česar je izvršba nanje dopustna.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe
Neresnične trditve o fizičnih osebah, posebej če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled tudi pravne osebe, zato so podlaga za odškodninsko odgovornosti tudi v razmerju do pravne osebe po 183. členu OZ.
Glede na podano trditveno podlago (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime) bi bilo potrebno utemeljenost vtoževane terjatve presojati tudi na obligacijskopravni podlagi in ne zgolj na podlagi uporabe določb Stanovanjskega zakona.
ZTLR člen 54, 54/1, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost – nastanek služnosti – priposestvovanje – vknjižba služnostne pravice – podlaga za vknjižbo – ugotovitvena sodba
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval,
morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti.
Za priposestvovanje služnosti ni odločilno, ali služeče zemljišče neposredno meji na gospodujoče zemljišče.
ZIZ člen 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 62, 62/2.
izvršitelj – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rok za predložitev obračuna izvršitelja – prekluzivni rok
Rok za predložitev zahteve sodišču je določen v Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja, ki izvršitelju nalaga, da mora upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, predložiti sodišču najkasneje v treh dneh po prejemu upnikove zahteve. Rok treh dni za vložitev zahteve sodišču ima prekluzivno naravo.
Izvedenec je opravil svojo nalogo skladno s sklepom prvega sodišča in nato odgovoril še na pripombe ter jih zavrnil. Zato mu je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo in odločbo oprlo na njegovo mnenje, nezadovoljstvo stranke z vsebino ugotovitev v izvedenskem mnenju ni razlog za izločitev izvedenca. Če pa izvedenec svoje ugotovitve in ocene strokovno argumentira in tudi odgovori na pripombe, ki jih podajo stranke na mnenje, pa tudi ni nobenega razloga, da sodišče svoje odločitve ne bi oprlo na izvedensko mnenje.
Ob sklepanju posredniške pogodbe o potovanju se smiselno uporabljajo posamezne določbe pogodbe o organiziranju potovanja (XXIII. Poglavje posebnega dela OZ), predvsem tudi določilo 888. člena OZ o obveznosti obveščanja (908. člen OZ). Tako je tudi posrednik (kot je to sicer organizator potovanja) dolžan nuditi potniku vse potrebne informacije, ki so vezane na potovanje. Med njima gre za pogodbeni odnos, ki temelji na zaupanju, zato je razumljivo, da potnik od posrednika kot profesionalca, s katerim je sklenil pogodbo, pričakuje, da pozna naravo svojega dela in rizike, ki lahko nastopijo kot posledica neobveščenosti. Posrednik je odgovoren, če potniku ne da vseh potrebnih podatkov ali če so dani podatki napačni. Gre za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev njegove pogodbene obveznosti.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
ZZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi
O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca – nepreskrbljeni zakonec – ogroženo lastno preživljanje
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu pa ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka in izvira še iz nekdanjega koncepta zakonske zveze, v katerem je bila žena ekonomsko bolj ali manj odvisna od moža in se je po razvezi lahko znašla v položaju, ko ni bila preskrbljena.
Lastnik nepremičnine pridobi pravico, da sam odstrani in si prilasti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če veje segajo nad njegovo nepremičnino, če ga veje motijo in če na njegov poziv lastnik sosednje stvari ni odstranil veje svojega drevesa. Posredovanje sodišča ni potrebno in zato take pravice ni treba posebej uveljavljati s tožbenim zahtevkom.
V primeru, če ga lastnik drevesa pri realizaciji pravice ovira, pa lahko zahteva, naj sodišče s sodbo naloži lastniku drevesa, da mora posek vej dopustiti.