Toženec, ki kljub 8 poizkusom alkotesta ni uspešno opravil, saj je to onemogočil s prekinjanjem pihanja, dajanjem jezika na ustnik oz. prešibkim pihanjem, za svoje ravnanje pa ni izkazal opravičujočega razloga (morebitno poškodbo), se je preiskavi alkoholiziranosti nedvomno izmaknil. Ker sam ni poskrbel za objektivno ugotovitev njegove alkoholiziranosti, je nastopila domneva njegove alkoholiziranosti in s tem izguba njegovih zavarovalnih pravic.
Splošni pogoji zavarovanja določajo, da je zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za objektivno ugotovitev alkoholiziranosti. To izhaja iz določbe, da je na zavarovancu dokazno breme, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, in da v primeru ugotovljene alkoholiziranosti sam poskrbi za natančno ugotovitev stopnje svoje alkoholiziranosti.
Lastnik nepremičnine pridobi pravico, da sam odstrani in si prilasti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če veje segajo nad njegovo nepremičnino, če ga veje motijo in če na njegov poziv lastnik sosednje stvari ni odstranil veje svojega drevesa. Posredovanje sodišča ni potrebno in zato take pravice ni treba posebej uveljavljati s tožbenim zahtevkom.
V primeru, če ga lastnik drevesa pri realizaciji pravice ovira, pa lahko zahteva, naj sodišče s sodbo naloži lastniku drevesa, da mora posek vej dopustiti.
Izvedenec je opravil svojo nalogo skladno s sklepom prvega sodišča in nato odgovoril še na pripombe ter jih zavrnil. Zato mu je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo in odločbo oprlo na njegovo mnenje, nezadovoljstvo stranke z vsebino ugotovitev v izvedenskem mnenju ni razlog za izločitev izvedenca. Če pa izvedenec svoje ugotovitve in ocene strokovno argumentira in tudi odgovori na pripombe, ki jih podajo stranke na mnenje, pa tudi ni nobenega razloga, da sodišče svoje odločitve ne bi oprlo na izvedensko mnenje.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - predhodno vprašanje - udarec z roko - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vezano na pravnomočno kazensko sodbo in je v tem delu tako že rešeno predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Sodišče je vezano na izrek kazenske sodbe, to je na vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, to so znaki kaznivega dejanja.
S tem ko sodišče ni postavilo izvedenca v zvezi z ugotavljanjem vrste, intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin ter strahu, hkrati pa razlogov za zavrnitev tega dokaza tudi ni obrazložilo, je kršilo načelo kontradiktornosti.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnica je vedela oz. je morala vedeti, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, saj se je prijavila na zavod za zaposlovanje, kamor se delavec prijavi kot iskalec zaposlitve le, če mu delovno razmerje preneha (zakonito ali nezakonito). Ker je najkasneje ob prijavi na zavod za zaposlovanje tudi ugotovila, da je bila odjavljena iz obveznega zavarovanja, bi morala v roku 30 dni od tedaj vložiti tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožba, vložena po izteku tega roka, ni dopustna.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku – sporna dejstva o veljavnosti oporoke – dedni dogovor – pogoji za nastanek dednega dogovora
Če sporazum o delitvi (dedni dogovor) ne dosega standarda, uzakonjenega v določbi 3. odstavka 215. člena ZD, ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev na pravdo zaradi vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
Tožena stranka tudi ni predlagala svojih dokazov, na primer izvedenca finančne stroke, da bi lahko dokazala svoje trditve, da naj bi bili prilivi predčasni in da jih tožeča stranka ni upoštevala.
ZZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi
O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.
OZ člen 336, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu temelji na določbi 7. člena ZOZP (4. in 7. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP) in ima odškodninsko naravo, ker plačilo odškodnine oškodovancu (tretji osebi) predstavlja premoženjsko škodo zavarovalnice zaradi toženčeve kršitve pogodbe.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.
ZPP člen 277, 277/1, 281, 286, 286/2, 318, 318/3. URS člen 23. OZ člen 179.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti
Sodišče prve stopnje je v okviru postopanja po 281. členu ZPP, ob začetku glavne obravnave, pravilno presodilo, da toženec ni opravičil svoj izostanek. Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak jih tudi izkazati. Sodnik se mora namreč prepričati, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Le telefonsko sporočilo (očitno) vpisničarki, dan pred narokom, da ima istega dne, ob isti uri, na drugem sodišču prav tako narok, brez predložitve dokaza, ki bi izkazoval takšno trditev, ne zadošča, da bi se lahko sodnik prepričal o opravičljivosti izostanka. Sodišče mora presojo opravičljivosti vedno opraviti, upoštevajoč tudi pravico nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Od povprečno skrbne stranke tudi ni odveč pričakovati, da vloži predlog za preložitev naroka takoj, ko nastopijo okoliščine za njegovo preložitev. Toženec ne navaja, da je vabilo na narok v kazenski zadevi dobil, tik preden je podal opravičilo, ki ga je podal telefonsko dan pred narokom za glavno obravnavo v tej zadevi. Od povprečne skrbne stranke je tudi mogoče pričakovati, da v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo za opravo procesnega dejanja zagotovila pooblaščenca. Toženec niti ne navaja, da si pooblaščenca ni mogel pridobiti. Končno je strankino opravičilo od udeležbe na naroku le njena prošnja, da se narok preloži. Sodišče je tisti procesni subjekt, ki mu postopkovna pravila nalagajo, da izpelje ustrezen postopek in razsodi in hkrati odloči, ali so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Toženčeve pritožbene trditve, ki se nanašajo na opravičljivost izostanka, so glede na navedeno neutemeljene.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
zemljiškoknjižni predlog – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni temelj originalne pridobitve stvarnih pravic se v postopku odločanja o dovolitvi vknjižbe dokazuje bodisi z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim zemljiškoknjižni lastnik priznava pravna dejstva, ki so podlaga za izvirno pridobitev (posadna listina) in na katerem je podpis osebe, ki ga je izstavila, overjen, bodisi s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je oseba pridobila lastninsko pravico.