S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.
prepozna tožba - tožba, vložena pri upravnem organu
Ker je tožnica tožbo zoper odločbo toženca na pristojno sodišče vložila po izreku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe iz 72. člena ZDSS-1, je tožba prepozna in se zavrže, kljub temu da je bila tožba pred tem ob sicer pravilnem pravnem pouku na izpodbijani odločbi, da jo je potrebno v roku 30 dni vložiti na socialno sodišče, pravočasno vložena na upravni organ, ki je odločbo izdal.
Pritožba utemeljeno opozarja na nedoločljivost in s tem neizvršljivost tožbenega zahtevka ter posledično izreka izpodbijane sodbe v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev drugih njenih stvari iz spornega zemljišča. Obstoja drugih toženkinih stvari (poleg vej in odpadkov) na spornem zemljišču pa tožnika tudi nista zatrjevala, zato v tem delu iz tožbenih trditev tudi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka oziroma v tem delu tožba ni sklepčna.
Glede na podano trditveno podlago (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime) bi bilo potrebno utemeljenost vtoževane terjatve presojati tudi na obligacijskopravni podlagi in ne zgolj na podlagi uporabe določb Stanovanjskega zakona.
ZTLR člen 54, 54/1, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost – nastanek služnosti – priposestvovanje – vknjižba služnostne pravice – podlaga za vknjižbo – ugotovitvena sodba
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval,
morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti.
Za priposestvovanje služnosti ni odločilno, ali služeče zemljišče neposredno meji na gospodujoče zemljišče.
Toženec, ki kljub 8 poizkusom alkotesta ni uspešno opravil, saj je to onemogočil s prekinjanjem pihanja, dajanjem jezika na ustnik oz. prešibkim pihanjem, za svoje ravnanje pa ni izkazal opravičujočega razloga (morebitno poškodbo), se je preiskavi alkoholiziranosti nedvomno izmaknil. Ker sam ni poskrbel za objektivno ugotovitev njegove alkoholiziranosti, je nastopila domneva njegove alkoholiziranosti in s tem izguba njegovih zavarovalnih pravic.
Splošni pogoji zavarovanja določajo, da je zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za objektivno ugotovitev alkoholiziranosti. To izhaja iz določbe, da je na zavarovancu dokazno breme, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, in da v primeru ugotovljene alkoholiziranosti sam poskrbi za natančno ugotovitev stopnje svoje alkoholiziranosti.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – pravdna sposobnost – pomanjkanje procesne sposobnosti – sum na pomanjkanje procesne sposobnosti
Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora tudi po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti. Ker gre za procesno predpostavko, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, lahko v zvezi z njo ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in izvaja dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala.
OZ člen 336, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu temelji na določbi 7. člena ZOZP (4. in 7. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP) in ima odškodninsko naravo, ker plačilo odškodnine oškodovancu (tretji osebi) predstavlja premoženjsko škodo zavarovalnice zaradi toženčeve kršitve pogodbe.
izvzeti prejemki iz izvršbe – omejitve izvršbe – stalni denarni prejemki – dohodki iz kmetijske dejavnosti – sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – prodaja živine
Namen določbe 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ je, da se z morebitno prodajo delovne in plemenske živine, kmetijskih strojev in drugih delovnih priprav dolžniku kmetu ne bi onemogočilo nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi omejitev izvršbe veljala tudi za denarna sredstva pridobljena s prodajo predmetov, ki so izvzeti iz izvršbe. To pomeni, da ko dolžnik kmet živino proda, oprostitev izvršbe iz 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ ne pride več v poštev oziroma ne velja več, pa čeprav dolžnik kmet denarna sredstva, dobljena s prodajo, nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma vzrejo živine.
Za denarna sredstva, ki jih prejme dolžnik kmet od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, niti ZIZ niti drug zakon ne določa, da so izvzeta iz izvršbe, zaradi česar je izvršba nanje dopustna.
Ob sklepanju posredniške pogodbe o potovanju se smiselno uporabljajo posamezne določbe pogodbe o organiziranju potovanja (XXIII. Poglavje posebnega dela OZ), predvsem tudi določilo 888. člena OZ o obveznosti obveščanja (908. člen OZ). Tako je tudi posrednik (kot je to sicer organizator potovanja) dolžan nuditi potniku vse potrebne informacije, ki so vezane na potovanje. Med njima gre za pogodbeni odnos, ki temelji na zaupanju, zato je razumljivo, da potnik od posrednika kot profesionalca, s katerim je sklenil pogodbo, pričakuje, da pozna naravo svojega dela in rizike, ki lahko nastopijo kot posledica neobveščenosti. Posrednik je odgovoren, če potniku ne da vseh potrebnih podatkov ali če so dani podatki napačni. Gre za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev njegove pogodbene obveznosti.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca – nepreskrbljeni zakonec – ogroženo lastno preživljanje
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu pa ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka in izvira še iz nekdanjega koncepta zakonske zveze, v katerem je bila žena ekonomsko bolj ali manj odvisna od moža in se je po razvezi lahko znašla v položaju, ko ni bila preskrbljena.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - predhodno vprašanje - udarec z roko - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vezano na pravnomočno kazensko sodbo in je v tem delu tako že rešeno predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Sodišče je vezano na izrek kazenske sodbe, to je na vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, to so znaki kaznivega dejanja.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – strojne škarje – nesreča pri delu - soodgovornost delavca
Tožnik je soodgovoren za nastalo škodo zaradi opustitve dolžne skrbnosti, ker bi moral pri ravnanju z obdelovancem na rezkalnem stroju uporabiti podajalne naprave ali ga s potiskom od zgoraj nanj odstraniti z delovnega pulta.
Ker pa so strojne škarje v razmerju do njegovega uporabnika nevarna stvar, ki ob svojem delovanju niso bile ustrezno zaščitene, je toženkina objektivna odgovornost strožja, ne pa enakovredna tožnikovemu ravnanju.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 38, 38/1.
stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški stranke postopka - izdatek, ki nastane zaradi postopka - odškodninski zahtevek pri zavarovalnici
Slovenska sodna praksa večinoma priznava izdatke stranke – oškodovanca, ki so nastali, ker se je zaradi povračila škode predhodno obrnil na zavarovalnico.