S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.
Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za zaznambo spora.
ZZK člen 6, 9, 24. ZZKat, člen 1, 24, 25, 26, 30, 30/2, 31, 31/1.
dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - vpis pravnih dejstev - vpis po uradni dolžnosti
ZZK določa, da se nepremičnine v zemljiški knjigi vpisujejo s parcelnimi številkami ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon. Vpis pravnih dejstev ter vpis sprememb, ki se nanašajo na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, je obvezen. Odločbo, ki jo izda upravni geodetski organ o ugotovitvi dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je dolžan v 30 dneh po pravnomočnosti poslati v zemljiško knjigo, ki opravi vpis ugotovljenih dejstev o nepremičnini ali sprememb dejstev v zemljiško knjigo.
Glede na podano trditveno podlago (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime) bi bilo potrebno utemeljenost vtoževane terjatve presojati tudi na obligacijskopravni podlagi in ne zgolj na podlagi uporabe določb Stanovanjskega zakona.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - predhodno vprašanje - udarec z roko - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vezano na pravnomočno kazensko sodbo in je v tem delu tako že rešeno predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Sodišče je vezano na izrek kazenske sodbe, to je na vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, to so znaki kaznivega dejanja.
ZZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi
O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku – sporna dejstva o veljavnosti oporoke – dedni dogovor – pogoji za nastanek dednega dogovora
Če sporazum o delitvi (dedni dogovor) ne dosega standarda, uzakonjenega v določbi 3. odstavka 215. člena ZD, ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev na pravdo zaradi vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-7,40/1-8, 46, 46/1.
zaznamba sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo – izbris zaznambe izvršbe – ugovor v izvršilnem postopku
Sklep o izvršbi se vroči zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v javni knjigi še pred pravnomočnostjo. Pritožnica bo vse svoje ugovore v zvezi z obstojem dolga morala uveljavljati v izvršilnem postopku. Če bo s svojimi ugovori uspela in bo sklep o izvršbi razveljavljen ali bo izvršba ustavljena, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe.
Toženec, ki kljub 8 poizkusom alkotesta ni uspešno opravil, saj je to onemogočil s prekinjanjem pihanja, dajanjem jezika na ustnik oz. prešibkim pihanjem, za svoje ravnanje pa ni izkazal opravičujočega razloga (morebitno poškodbo), se je preiskavi alkoholiziranosti nedvomno izmaknil. Ker sam ni poskrbel za objektivno ugotovitev njegove alkoholiziranosti, je nastopila domneva njegove alkoholiziranosti in s tem izguba njegovih zavarovalnih pravic.
Splošni pogoji zavarovanja določajo, da je zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za objektivno ugotovitev alkoholiziranosti. To izhaja iz določbe, da je na zavarovancu dokazno breme, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, in da v primeru ugotovljene alkoholiziranosti sam poskrbi za natančno ugotovitev stopnje svoje alkoholiziranosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
ZTLR člen 54, 54/1, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost – nastanek služnosti – priposestvovanje – vknjižba služnostne pravice – podlaga za vknjižbo – ugotovitvena sodba
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval,
morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti.
Za priposestvovanje služnosti ni odločilno, ali služeče zemljišče neposredno meji na gospodujoče zemljišče.
Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. S tem je določena vsebina tožbenega predloga v ugotovitveni tožbi. Z ugotovitveno tožbo zato ni možno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev.
Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati.
Pravno razmerje, o katerem je bilo odločeno v ponovljenem postopku, po vsebini in nastanku ni enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde, ko tožeča stranka zahteva vrnitev tistega, kar je tožena stranka prejela glede na podlago, ki je pozneje odpadla.
ZPP člen 8, 215, 458, 458/1. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6/3, 28, 28/4, 29, 29/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene - trditveno in dokazno breme
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena pa (praviloma) spadata na področje ugotovitve dejanskega stanja, katerega presoja je v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti izrecno izključena.
zemljiškoknjižni predlog – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni temelj originalne pridobitve stvarnih pravic se v postopku odločanja o dovolitvi vknjižbe dokazuje bodisi z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim zemljiškoknjižni lastnik priznava pravna dejstva, ki so podlaga za izvirno pridobitev (posadna listina) in na katerem je podpis osebe, ki ga je izstavila, overjen, bodisi s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je oseba pridobila lastninsko pravico.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.