Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za zaznambo spora.
ZZK člen 6, 9, 24. ZZKat, člen 1, 24, 25, 26, 30, 30/2, 31, 31/1.
dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - vpis pravnih dejstev - vpis po uradni dolžnosti
ZZK določa, da se nepremičnine v zemljiški knjigi vpisujejo s parcelnimi številkami ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon. Vpis pravnih dejstev ter vpis sprememb, ki se nanašajo na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, je obvezen. Odločbo, ki jo izda upravni geodetski organ o ugotovitvi dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je dolžan v 30 dneh po pravnomočnosti poslati v zemljiško knjigo, ki opravi vpis ugotovljenih dejstev o nepremičnini ali sprememb dejstev v zemljiško knjigo.
Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. S tem je določena vsebina tožbenega predloga v ugotovitveni tožbi. Z ugotovitveno tožbo zato ni možno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev.
Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati.
Pravno razmerje, o katerem je bilo odločeno v ponovljenem postopku, po vsebini in nastanku ni enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde, ko tožeča stranka zahteva vrnitev tistega, kar je tožena stranka prejela glede na podlago, ki je pozneje odpadla.
ZMZPP člen 48, 48/1, 50, 55, 55/1. ZPP člen 18, 29, 52, 52/2.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – odškodninski spor – nepogodbena odškodninska odgovornost – nastanek škodljive posledice – smučarska nesreča v tujini
Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če tožnica škodo kasneje trpi tudi v drugem kraju. Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča zato ni pomembno, ali se je tožnica po nesreči v Avstriji vrnila v Slovenijo, kjer ji je morda nastala (nadaljnja) nepremoženjska škoda.
Pravilo iz 2. odst. 52. čl. ZPP se nanaša zgolj na krajevno pristojnost, zato mora biti za spor pristojno slovensko sodišče na podlagi kakšne druge navezne okoliščine. Pravila ZPP o krajevni pristojnosti sicer dopolnjujejo z zakonom ali mednarodno pogodbo določena pravila o slovenski jurisdikciji, a le subsidiarno (29. čl. ZPP).
ZZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi
O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.
razmerja med starši in otroci – predlog za izdajo začasne odredbe – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki je treba upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 38, 38/1.
stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški stranke postopka - izdatek, ki nastane zaradi postopka - odškodninski zahtevek pri zavarovalnici
Slovenska sodna praksa večinoma priznava izdatke stranke – oškodovanca, ki so nastali, ker se je zaradi povračila škode predhodno obrnil na zavarovalnico.
izvzeti prejemki iz izvršbe – omejitve izvršbe – stalni denarni prejemki – dohodki iz kmetijske dejavnosti – sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – prodaja živine
Namen določbe 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ je, da se z morebitno prodajo delovne in plemenske živine, kmetijskih strojev in drugih delovnih priprav dolžniku kmetu ne bi onemogočilo nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi omejitev izvršbe veljala tudi za denarna sredstva pridobljena s prodajo predmetov, ki so izvzeti iz izvršbe. To pomeni, da ko dolžnik kmet živino proda, oprostitev izvršbe iz 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ ne pride več v poštev oziroma ne velja več, pa čeprav dolžnik kmet denarna sredstva, dobljena s prodajo, nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma vzrejo živine.
Za denarna sredstva, ki jih prejme dolžnik kmet od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, niti ZIZ niti drug zakon ne določa, da so izvzeta iz izvršbe, zaradi česar je izvršba nanje dopustna.
zemljiškoknjižni predlog – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni temelj originalne pridobitve stvarnih pravic se v postopku odločanja o dovolitvi vknjižbe dokazuje bodisi z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim zemljiškoknjižni lastnik priznava pravna dejstva, ki so podlaga za izvirno pridobitev (posadna listina) in na katerem je podpis osebe, ki ga je izstavila, overjen, bodisi s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je oseba pridobila lastninsko pravico.
Ob sklepanju posredniške pogodbe o potovanju se smiselno uporabljajo posamezne določbe pogodbe o organiziranju potovanja (XXIII. Poglavje posebnega dela OZ), predvsem tudi določilo 888. člena OZ o obveznosti obveščanja (908. člen OZ). Tako je tudi posrednik (kot je to sicer organizator potovanja) dolžan nuditi potniku vse potrebne informacije, ki so vezane na potovanje. Med njima gre za pogodbeni odnos, ki temelji na zaupanju, zato je razumljivo, da potnik od posrednika kot profesionalca, s katerim je sklenil pogodbo, pričakuje, da pozna naravo svojega dela in rizike, ki lahko nastopijo kot posledica neobveščenosti. Posrednik je odgovoren, če potniku ne da vseh potrebnih podatkov ali če so dani podatki napačni. Gre za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev njegove pogodbene obveznosti.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-7,40/1-8, 46, 46/1.
zaznamba sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo – izbris zaznambe izvršbe – ugovor v izvršilnem postopku
Sklep o izvršbi se vroči zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v javni knjigi še pred pravnomočnostjo. Pritožnica bo vse svoje ugovore v zvezi z obstojem dolga morala uveljavljati v izvršilnem postopku. Če bo s svojimi ugovori uspela in bo sklep o izvršbi razveljavljen ali bo izvršba ustavljena, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe.
Pritožba utemeljeno opozarja na nedoločljivost in s tem neizvršljivost tožbenega zahtevka ter posledično izreka izpodbijane sodbe v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev drugih njenih stvari iz spornega zemljišča. Obstoja drugih toženkinih stvari (poleg vej in odpadkov) na spornem zemljišču pa tožnika tudi nista zatrjevala, zato v tem delu iz tožbenih trditev tudi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka oziroma v tem delu tožba ni sklepčna.
OZ člen 336, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu temelji na določbi 7. člena ZOZP (4. in 7. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP) in ima odškodninsko naravo, ker plačilo odškodnine oškodovancu (tretji osebi) predstavlja premoženjsko škodo zavarovalnice zaradi toženčeve kršitve pogodbe.