ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – postavitev drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Mnenje, ki ga je podal izvedenec medicinske stroke, ni „nedorečeno“, pač pa strokovno, temeljito in jasno. Za toženca je neugodno. Ker pa tožnik ni ponudil ustreznega razloga, zakaj bi bilo treba dokaz z izvedencem opraviti z več kot enim, z zavrnitvijo njegovega predloga prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Ker tožeča stranka ni takoj uveljavljala kršitve postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, to je takoj po zavrnitvi njenega dokaznega predloga, se na to ne more več sklicevati šele v pritožbi.
Od razdrtja dalje pogodba ne velja več. Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, je materialnopravno pravilno razlogovanje sodišča, da je dolžan stroške postopka glede umaknjenega dela tožbenega zahtevka nositi tožnik.
Pri izračunu višine odmerjene takse bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožena stranka sklep sodišča izpodbijala le deloma, in sicer le glede odločbe o stroških. V takem primeru se kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela (4. odstavek 25. člena ZST).
Obrazložitev utemeljenosti tožbenega zahtevka z navedbo pravno odločilnih dejstev in sklicevanjem na točno določene listine v spisu, katere potrjujejo obstoj ugotovljenih dejstev, je v primeru, kot je obravnavani, ko je sodišče odločilo na podlagi listin v spisu, ki jih tožena stranka le pavšalno izpodbija, zadostna.
sposobnost biti stranka v pravdnem postopku – smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe – zavrženje tožbe – subjektivna sprememba tožbe
Tožba zoper osebo, ki je umrla že pred njeno vložitvijo, ni dopustna in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba izgubi s smrtjo. Tožeča stranka sicer lahko predlaga nadaljevanje pravde z dediči prvotno tožene stranke. V smislu identitete strank gre pri dedičih za drugo osebo, kot je bila prvotno tožena. S tem gre za subjektivno spremembo tožbe. Če do nje pod pogoji iz 178. člena ZPP pride, pa nastane novo procesno razmerje (med novimi strankami) in se ne vzpostavi oziroma obnovi prvotno (med prvotnimi strankami). Zato subjektivna sprememba tožbe z dediči na strani umrle tožene stranke ne pomeni odprave pomanjkljivosti v smislu 1. odst. 87. člena ZPP, ki bi jo bilo sodišče dolžno zahtevati od tožeče stranke.
Če sodna taksa za pritožbo, ki jo vloži odvetnik, ni plačana, sodišče izda nalog in določi dodatni rok za plačilo. 105a čl. ZPP je namreč lex specialis v razmerju do 108. čl. ZPP, ki določa, da se nepopolna vloga odvetnika zavrže.
Po pozivu sodišča je tožeča stranka že na naroku predložila kopijo podpisane najemne pogodbe, na kateri temelji tožbeni zahtevek, naslednji dan pa še original te pogodbe s pri notarju overjenimi podpisi pogodbenikov. Tako je odpravila pomanjkljivost, zaradi katere je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožba ni bila sklepčna. Torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP in pritožba utemeljeno opozarja na prekoračitev pooblastil sodišča, ko je dokazno ocenjevalo prvotno in na novo v spis vloženo listino.
Med oporočnim dedičem in zakonitima dedičema je spor o dejstvih v zvezi z vračunavanjem daril, ki ga zapuščinsko sodišče ne more rešiti samo. Zapuščinski postopek mora prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
vročanje pisanj – obvestilo o poskusu vročitve – poštni predalčnik
Po določbah 142. člena ZPP bi moral vročevalec najprej poskušati vročiti sodbo odvetniku po določbah 138. člena ZPP in če to ni možno, pustiti v predalčniku odvetniku obvestilo, naj bo določen dan ob določeni uri na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Šele na to bi prišlo v poštev, da pisanje pusti v predalčniku.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost pogodbe – nedopusten nagib
Zapustnik lahko za časa svojega življenja prosto razpolaga s svojim premoženjem, lahko ga sam v celoti potroši, ga odtuji, podari itd., pri sklepanju pogodbenih razmerij pa lahko svobodno izbira pogodbenega partnerja. Tako ravnanje ni v nasprotju z nobenim moralnim načelom. Zapustnik je omejen le pri nekaterih svojih razpolaganjih in le do določenega obsega, namreč s tem, ko z oporoko ali z neodplačno pogodbo s svojim premoženjem lahko razpolaga tako, da ne poseže v nujne deleže nujnih dedičev. Če bodisi z oporoko bodisi z darili poseže v nujni dedni delež, se tako razpolaganje glede na določbe ZD ne upošteva.
Tožnica gradi svojo zahtevo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene v obliki notarskega zapisa ter na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, zgolj na trditvi, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju v resnici odplačna pogodba ter da je bila sklenjena očitno le z namenom, da bi se obšla zakonska določila glede njenega dedovanja. Takšna tožba pa ni sklepčna, saj tožnica niti ne trdi niti ne dokazuje, da je bil prikrajšan njen nujni dedni delež po pokojnem očetu, zaradi sklenitve sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot domnevno simuliranega pravnega posla.
uporaba varnostnega pasu - vožnja z vinjenim voznikom - soprispevek oškodovanca – valorizacija plačane odškodnine
Ob ugotovljenih okoliščinah, da je tožnica v lokal prišla skupaj s povzročiteljem nesreče in da je tožnica videla, da je voznik tisti večer pil alkoholne pijače, bi se, preden je prisedla v avtomobil, morala prepričati, ali je voznik sposoben za vožnjo ali ne, saj je obstajala velika verjetnost, da temu ni tako. Ob le povprečni skrbnosti bi glede na okoliščine morala ugotoviti, da je voznik pod vplivom alkohola. Če tega ni ugotovila, kot sama zatrjuje, je ravnala malomarno. Njen soprispevek je ocenjen v višini 20 %.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe 168. člena OZ odločilo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.
zamudna sodba - skupno premoženje razvezanih zakoncev - prepoved prometa nepremičnin z Uredbo Vlade
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je v obravnavanem primeru prišlo do posledice, ki jo Uredba Vlade prepoveduje. Tožnik je namreč s tožbo zahteval ugotovitev skupnega premoženja razvezanih zakoncev in deleža na njem ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, potrebne za vpis njegove lastninske pravice. V primeru skupnega premoženja zakoncev pa gre za originarno pridobitev lastninske pravice in ne za promet z nepremičninami v smislu obligacijske odsvojitve nepremičnine, ki ga je začasno prepovedala predmetna uredba.