Obrazložitev utemeljenosti tožbenega zahtevka z navedbo pravno odločilnih dejstev in sklicevanjem na točno določene listine v spisu, katere potrjujejo obstoj ugotovljenih dejstev, je v primeru, kot je obravnavani, ko je sodišče odločilo na podlagi listin v spisu, ki jih tožena stranka le pavšalno izpodbija, zadostna.
Med oporočnim dedičem in zakonitima dedičema je spor o dejstvih v zvezi z vračunavanjem daril, ki ga zapuščinsko sodišče ne more rešiti samo. Zapuščinski postopek mora prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
Po pozivu sodišča je tožeča stranka že na naroku predložila kopijo podpisane najemne pogodbe, na kateri temelji tožbeni zahtevek, naslednji dan pa še original te pogodbe s pri notarju overjenimi podpisi pogodbenikov. Tako je odpravila pomanjkljivost, zaradi katere je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožba ni bila sklepčna. Torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP in pritožba utemeljeno opozarja na prekoračitev pooblastil sodišča, ko je dokazno ocenjevalo prvotno in na novo v spis vloženo listino.
vročanje pisanj – obvestilo o poskusu vročitve – poštni predalčnik
Po določbah 142. člena ZPP bi moral vročevalec najprej poskušati vročiti sodbo odvetniku po določbah 138. člena ZPP in če to ni možno, pustiti v predalčniku odvetniku obvestilo, naj bo določen dan ob določeni uri na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Šele na to bi prišlo v poštev, da pisanje pusti v predalčniku.
URS člen 22, 23. ZPP člen 108, 108/1, 116, 116/1, 337, 337/1, 261, 282, 282/5.
predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za glavno obravnavo – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – nepopolna vloga – pravica do izjavljanja – pravica do sodnega varstva – sodba na podlagi stanja spisa
Pri izpolnjevanju pravice do izjavljanja je potrebno pri vrnitvi v prejšnje stanje tehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
Ob pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, je materialnopravno pravilno razlogovanje sodišča, da je dolžan stroške postopka glede umaknjenega dela tožbenega zahtevka nositi tožnik.
Pri izračunu višine odmerjene takse bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožena stranka sklep sodišča izpodbijala le deloma, in sicer le glede odločbe o stroških. V takem primeru se kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela (4. odstavek 25. člena ZST).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0056687
ZOR člen 200, 200/2, 201, 201/3, 376, 376/1, 377, 390, 482. ZTSPOZ člen 1. ZPP člen 70, 72, 73.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - pogodbena odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci - izločitev sodnika - zastaranje - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Zavarovanje AO plus krije odgovornost za tisti del škode, ki jo povzroči voznik sam, tovrstna pogodbeno dogovorjena odškodninska odgovornost zavarovalnice pa ima različno pravno in dejansko podlago kot zahtevek za plačilo odškodnine od povzročitelja in zavarovalnice, ki odgovarja zanj. Zato izplačilo na podlagi AO plus zavarovanja ne pomeni, da morebitne razlike, za katero odgovarja povzročitelj, oškodovanec ne bi mogel uveljavljati od njega ali zavarovalnice, ki odgovarja zanj, četudi je to ista zavarovalnica.
Ker je bil kazenski postopek zoper tretjetoženca absolutno zastaran, je s tem trenutkom nastopilo tudi zastaranje tožnikove terjatve, razen če zastaranje ni nastopilo po določbah o zastaranju odškodninske terjatve.
Zastaranje tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega je mogoče vezati le na obstoj posebno težke invalidnosti. Ta terjatev ni enaka terjatvi oškodovanca, saj gre za različne pravne podlage. Relevantno je le, ali je posebno težka invalidnost bližnjega dejansko podana, ne glede na to, ali jo je bilo ob zaključku zdravljenja možno pričakovati.
zaznamba izvršbe po uradni dolžnosti – izbris zaznambe izvršbe – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pritožbene navedbe o nepotrebnosti zemljiškoknjižnega postopka z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka so za zemljiškoknjižni postopek neupoštevne. O zaznambi izvršbe in izbrisu zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, ko od izvršilnega sodišča prejme ustrezne listine in obvestila, pri čemer mora upoštevati načelo formalnosti in vrstnega reda vpisov.
Če sodna taksa za pritožbo, ki jo vloži odvetnik, ni plačana, sodišče izda nalog in določi dodatni rok za plačilo. 105a čl. ZPP je namreč lex specialis v razmerju do 108. čl. ZPP, ki določa, da se nepopolna vloga odvetnika zavrže.
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – postavitev drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Mnenje, ki ga je podal izvedenec medicinske stroke, ni „nedorečeno“, pač pa strokovno, temeljito in jasno. Za toženca je neugodno. Ker pa tožnik ni ponudil ustreznega razloga, zakaj bi bilo treba dokaz z izvedencem opraviti z več kot enim, z zavrnitvijo njegovega predloga prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Ker tožeča stranka ni takoj uveljavljala kršitve postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, to je takoj po zavrnitvi njenega dokaznega predloga, se na to ne more več sklicevati šele v pritožbi.
Od razdrtja dalje pogodba ne velja več. Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba na nepremičnine - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlagatelj je fizična oseba
Stališče prvostopenjskega sodišča, da glede na določbo 105.a člena ZPP, kjer ugovor zoper sklep o izvršbi ni izrecno naveden kot vloga, za katero mora biti plačana sodna taksa, dolžnik oprostitve ni upravičen predlagati, je namreč napačno. Dolžnik v obravnavanem primeru nastopa kot fizična oseba, zoper njega kot fizično osebo je bil izdan tudi izvršilni naslov, zato omejitev iz 3. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 ne pride v poštev.