sklenitev najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - pravica do uporabe stanovanja
Lastnik stanovanja, ki noče skleniti najemne pogodbe za nedoločen čas po določilu 147. člena Stanovanjskega zakona, ne more zahtevati izpraznitve stanovanja po določilu 2. odstavka 58. člena tega zakona, če imetnik stanovanjske pravice (oziroma imetnik pravice do uporabe lastniškega stanovanja) za to ni kriv.
ZTLR člen 49, 50. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 12. ZPP člen 98.
stvarna služnost - obstoj stvarne služnosti - pot - obseg služnosti - vsebina služnosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče odloča o obstoju služnosti (in realnih bremenih), mora navesti vsebino in obseg pravice. Zato mora biti v izreku odločbe opredeljena tudi trasa služnostne poti.
stečaj - povrnitev stroškov stečajnemu upniku - upniški odbor
Stečajni upnik nima pravice zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku, ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka. Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Slednji je po svoji pravni naravi nepravdni postopek za katerega velja, da udeleženci trpijo svoje stroške, razen če zakon določa drugače - 35. člen zakona o nepravdnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL.
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku izdaje soglasja za vpis posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register preveri tudi, ali so podane kakšne ovire v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki. Če soglasje da, pomeni, da takih ovir ni in zato sodišče ugodi zahtevku za vpis.
ZLPP je v skladu z ZDEN predpisal način in postopek zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij, zato je glede tega specialni predpis. Če denacionalizacijski upravičenec ni v predpisanem roku do 7.6.1993 v zavarovanje svojega zahtevka predlagal začasne odredbe, se lastninjenje nadaljuje tudi glede stvari, na katerih obstoji zahtevek za denacionalizacijo.
Z dopolnilno sodbo je mogoče odločiti le o tistem zahtevku ali delu zahtevka, ki je bil postavljen do konca glavne obravnave, po kateri je bila izdana prvotna sodba. V predlogu za njeno izdajo tožbenega zahtevka ni mogoče spremeniti. Če je z dopolnilno sodbo ugodeno zahtevku, ki je bil s predlogom za dopolnilno sodbo povečan, gre za prekoračitev tožbenega zahtevka.
Če sta se stranki dogovorili za valutno klavzulo, je upnik kljub upniški zamudi upravičen do plačila glavnice v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju na dan plačila, ne pa na dan, ko je upnik prišel v zamudo.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila - SDK - državni organ - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje
Bivša Služba družbenega knjigovodstva je bila po 4. členu zakona o SDK (Ur.l.SFRJ) samostojna in neodvisna organizacija, ki je delovala kot skupna služba organizacij združenega dela - enako je določal tudi republiški zakon o SDK. Prav zato, ker SDK ni bila državni organ, je bila posebej določena taksna oprostitev. Dne 20.8.1994 je stopil v veljavo zakon o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur.l. RS št. 48/94), ki opredeljuje Agencijo kot javni zavod. Novi zakon ne določa taksne oprostitve.
V 48.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je zakonodajalec natančno in določno opisal, v katerih primerih je šteti, da je družbena lastnina oškodovana. Zato je v reviziji ugotovljeno dejansko stanje potrebno "podrediti" izključno opisom v desetih točkah cit. člena. Tako odpustitev plačila provizije iz pogodb o franšizingu ali zmanjšanju vrednosti zalog ali stanovanj ni mogoče šteti kot presumirano oškodovanje družbene lastnine po 10. točki cit. člena, saj je v tej točki zakonodajalec določil, da je tako oškodovanje podano le ob uporabljeni prenizki obrestni meri, nesorazmerni delitvi dobička, nepravilni revalorizaciji družbenega kapitala v primeru dokapitalizacije in slednjič morajo biti drugi primeri zmanjšanja družbenega kapitala povezani z lastninskim preoblikovanjem.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - vpis lastninske pravice
Če se pritožnik pritožuje zaradi deleža, ki se ne nanaša na vpis njegove solastnine v zemljiško knjigo, za to nima pravnega interesa in je treba pritožbo zavreči.
ZSR člen 23, 23/3, 23/5, 25, 25/5. SZ člen 58. UZITUL člen 9.
privatizacija - imetništvo stanovanjske pravice - pogodba o zamenjavi nepremičnine - vojaško stanovanje - ničnost - navidezna pogodba
Če je bila pogodba o zamenjavi stanovanj le navidezna, je taka pogodba nična. Presojati pa je treba toženčeve trditve, da je pred zamenjavo imel stanovanjsko pravico na drugem stanovanju. V takem primeru je treba najti rešitev, ki bo tožencu omogočala enak obseg stanovanjskega varstva.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20433
ZKP člen 372, 372/1, 372, 372/1. KZS člen 65, 65/1, 65, 65/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
neznatna družbena nevarnost - grdo ravnanje
Ni kaznivo dejanje obdolženca, ki je mladoletnega oškodovanca, katerega je zalotil pri tatvini v svojem stanovanju, udaril in mu prizadejal sled poškodb (neznatna družbena nevarnost).
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - začasna odredba - pritožba - ugovor - pravna sredstva
Kadar sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke izda začasno odredbo po 1. odst. 442. člena ZPP,proti takšnemu sklepu ni dovoljena posebna pritožba niti ugovor. Stranka v tej fazi postopka zato nima nobenega pravnega sredstva proti sklepu o začasni odredbi
ZPPSL člen 15, 144, 144/1, 144/3. ZPP (1977) člen 193, 193/2.
stečajni postopek - umik prijave terjatve - pravna narava sklepa o umiku prijave terjatve - prerekanje terjatve -ugotovitev obstoja terjatve - napotitev na pravdo
Stečajni upnik lahko prijavljeno terjatev v stečajnem postopku umakne do konca naroka, na katerem se je prijavljena terjatev preizkušala, v pravdnem postopku pa do konca glavne obravnave. Umik prijavljene terjatve je procesna izjava volje, ki se odda sodišču in učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Umik prijavljene terjatve ima za posledico, da je postopek v umaknjenem delu končan. Umaknjene terjatve ni mogoče preizkušati na naroku, niti ni mogoče tistega, ki jo je prerekal, napotiti na postopek pred sodiščem ali drugim organom.
Sklep o umiku prijavljene terjatve je deklaratorne narave.
Obstoj v stečajnem postopku prerekane terjatve, za katero izvršilni naslov že obstoji, je mogoče izpodbijati v pravdi, in sicer samo iz razlogov, nastalih po nastanku izvršilnega naslova.
Ker v stečajnem postopku ni ustreznega procesnega mehanizma, se o utemeljenosti terjatve odloča v pravdi ali drugem postopku, na katerega se napoti upnika ali tistega, ki je terjatev prerekal.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Če je stečajni upravitelj v celoti priznal navedeno terjatev, stečajni upnik pa jo je v celoti prerekal, mora stečajni senat po določilu člena 144/I zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93), napotiti stečajnega upnika, da začne v 15 dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve.
ZIP člen 14, 21, 36, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - pravnomočnost - izrek odločbe - nerazumljiv izrek - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če v izreku sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dovoljena izvršba, niso navedeni zneski glavnice in stranskih terjatev, glede katerih se zaradi delnega ugovora sklep o izvršbi razveljavi, ampak samo, da se po delni ugotovitvi pravnomočnosti razveljavi "v preostalem delu", je tak izrek nerazumljiv in sklepa ni mogoče preizkusiti.
Poprečna taksa se v postopku prisilne poravnave odmeri od seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava, brez upoštevanja faktorjev, s katerimi je treba pomnožiti terjatve določenih upnikov po 56. členu ZPPSL.