ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. OZ člen 22, 22/3, 22, 22/3.
ponudba - vabilo k dajanju ponudb - prodaja kmetijskega zemljišča
Ne glede na to, da je javna objava ponudbe tožene stranke imela vse bistvene sestavine prodajne pogodbe, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno pritožbeno opozorilo, da se je tožena stranka z javno objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča obrnila na nedoločen krog oseb in ne na točno določeno osebo, torej tožečo stranko. Navedeno pa je odločilno dejstvo za presojo, ali gre za ponudbo tožeče stranke in sprejem ponudbe tožene stranke, ki bi rezultiralo v obveznosti tožene stranke k sklenitvi pisne pogodbe prav s tožečo stranko. Pri javni objavi ponudbe tožene stranke gre za njen predlog kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odst. 22. člena OZ.
Zato poziva tožene stranke oziroma javne objave ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča ni mogoče tolmačiti kot ponudbe za sklenitev pogodbe tožeči stranki samo zato, ker se je na javno objavo "ponudbe" odzvala samo tožeča stranka.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev pogodbe - soglasje volj - sprejem ponudbe - zakonita predkupna pravica - kršitev pogodbe - nesklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe - rok za vložitev tožbe
Posebnost ureditve prodaje po ZKZ je, da mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, dati ponudbo upravni enoti na območju, kjer je kmetijsko zemljišče (1. odstavek 20. člen ZKZ; torej ne individualnim predkupnim upravičencem, kot to sicer velja v primeru pogodbene predkupne pravice - prim. 507. člen OZ, in tudi ne določeni osebi, kot to sicer velja za ponudbo - prim. 1. odstavek 22. člena OZ), vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, pa mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe (1. odstavek 21. člen ZKZ; torej ne samo osebe, ki imajo predkupno pravico po 23. členu ZKZ). Ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča torej lahko sprejme več oseb in že zato ni mogoče šteti, da pogodba nastane s samim sprejemom ponudbe s strani predkupnega upravičenca ali kake druge osebe, ki želi kupiti kmetijsko zemljišče. Nadaljnji pogoj pa je, da pravni posel odobri upravna enota (19. člen ZKZ). Zaradi drugačne specialne ureditve po ZKZ so torej izključena splošna določila OZ o tem, da je pogodba sklenjena že takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (1. odstavek 21. člena OZ).
Sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalca zavezuje k temu, da s predkupnim upravičencem oziroma osebo, ki je sprejela ponudbo, sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, sprejemnik ponudbe pa s sprejemom ponudbe pridobi pravico zahtevati od lastnika sklenitev prodajne pogodbe. Če je sprejemnik ponudbe obenem tudi predkupni upravičenec, pomeni nesklenitev prodajne pogodbe tudi kršitev predkupne pravice, če pa ni predkupni upravičenec, je njegov položaj primerljiv s položajem, kadar je sklenjena predpogodba: lastnik kmetijskega zemljišča je z izročitvijo ponudbe upravni enoti za prodajo zemljišča prevzel obveznost, da bo s sprejemnikom ponudbe sklenil pogodbo o prodaji tega zemljišča (torej je prevzel obveznost, kot jo opredeljuje 1. odstavek 33. člena OZ) - tudi nesklenitev take (glavne) pogodbe je mogoče nato zahtevati s tožbo (4. odstavek 33. člena OZ). Tako 1. odstavek 512. člena kot tudi 5. odstavek 33. člena OZ določata 6 mesečni rok za uveljavitev zahtevka za sklenitev pogodbe; oba roka sta tudi prekluzivna.
ZKZ člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23, 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZIZ člen 272, 272. OZ člen 50, 50.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenci - navidezna pogodba
Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
Če je zaščitena kmetija v solasti in eden od solastnikov umre, se za prevzemnika določi tistega zakonitega dediča zapustnika, ki je že solastnik zaščitene kmetije.
Za denacionalizirano premoženje lahko pridejo v poštev določbe ZDKG, če je zemljišče ob podržavljenju pripadalo gospodarsko - gozdarsko kmetijski enoti, ki je bila kasneje proglašena za zaščiteno kmetijo.
Nujni delež v denarju se ne more glasiti v plačilu v tuji valuti.
ZOR člen 24, 73, 24, 73. ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25.
menjalna pogodba - promet s kmetijskimi zemljišči
Pri oceni, ali je bila med strankama sklenjena menjalna pogodba, mora sodišče upoštevati tudi določila Zakona o kmetijskih zemljiščih, če gre za promet s kmetijskimi zemljišči.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - kmetijska zemljišča - vrnitev nepremičnin v naravi -
Tudi predstavniki zadruge so lahko vršili pritisk v smislu čl. 5 ZDEN, če so delovali kot "aktivisti" oblasti ali pod videzom izvrševanja pooblastil državnih organov. Delovanje predstavnikov zadruge je treba v vsaki zadevi konkretno ugotavljati. Pri vsaki denacionalizaciji je treba preizkusiti, ali ne obstojijo ovire za vrnitev nepremičnin (čl. 18 ZDEN). Take ovire so za kmetijska zemljišča predvidene v čl. 27 ZDEN npr. zaradi okrnitve funkcionalnosti kompleksov oz. trajnih nasadov, ali razdrobljenosti parcel. Če predlagatelj ne zahteva vrnitve kmetijskega zemljišča v naravi, potem lahko prejme priznanico Sklada kmetijskih zemljišč, ki je zamenljiva za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Pri vsaki denacionalizaciji je treba upoštevati, ali je dana odškodnina (po čl. 5 ZDEN pa kupnina) presegla 30 % vrednosti zemljišča, kajti v tem primeru se mora pri denacionalizaciji na ustrezen način upoštevati.
ZDKZ člen 1, 3, 3/1, 3/4, 14. Zakon o kmetijskih zemljiščih člen 58. ZUSS člen 43, 44. URS člen 158.
dedovanje kmetijskih zemljišč - zaščitena kmetija
V nepravnomočnih dednih zadevah je potrebno upoštevati, da je ustavno sodišče razveljavilo Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev in ga zato sodišče ne sme uporabiti tako v primerih, ko naj bi uporabilo določbe členov, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo s takojšnjim učinkom, kakor tudi v primerih, ko naj bi uporabilo druge določbe tega zakona.
ZUstS člen 44. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 10.
dedovanje kmetijskih zemljišč - zaščitena kmetija
Pri odločanju o dedovanju zaščitene kmetije je treba upoštevati odločbo ustavnega sodišča z dne 3.11.1994, s katero je razveljavljen Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).
ZUstS člen 44. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 3/4, 5, 6.
dedovanje kmetijskih zemljišč - zaščitena kmetija - protiustavnost zakona
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker je svojo odločitev oprlo na določila Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), ki jih je Ustavno sodišče razveljavilo. Ker razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi in ker po določilu 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču velja za tista razmerja, o katerih do dneva razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, velja tudi za sporni primer.
Za dedovanje gozda, ki v času nacionalizacije ni predstavljal dela zaščitene kmetije in ni predstavljal dela zaščitene kmetije tudi v času zapustnikove smrti in pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ne glede na določbo 2. odstavka 74. člena ZDEN ni mogoče uporabiti določb Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (o dedovanju kmetij).
Ureditev dedovanja gozda je bila že pred razveljavitvijo določb Zakona o kmetijskih zemljiščih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-122/91-13 z dne 10.9.1992, nad agrarnim maksimumom enaka za kmeta in nekmeta.
Sodišče prve stopnje je po nepotrebnem ugotavljalo zapustnikovo voljo v smislu določila člena 46/3 ZD, da se toženki dana darila ne vštejejo v njen dedni delež. Ker spada v zapuščino zaščitena kmetija, je treba uporabiti določilo člena 15/1 Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč, po katerem se všteje darilo v dedni delež ne glede na zapustnikovo voljo.
Z novelo ZKZ leta 1986 sprejeta prepoved delitve zaščitene kmetije ne velja za pravna razmerja, ki so nastala poprej in tako tudi ne za pretežno realizirano prodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče, ki ni bila podpisana.
prodajna pogodba - kmetijska zemljišča - predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravočasnost tožbe prednostnega upravičenca po prvem odst. 30. čl. ZKZ za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev nove, mora sodišče preizkusiti tudi z vidika, ali bi moral in ali je prednostni upravičenec pravočasno uveljavljal svojo prednostno pravico do nakupa po tretjem odst. 30. čl. ZKZ.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 16, 16/1, 16/2.
dedovanje - obseg zapuščine - vrednost zapuščine - prevzemnik kmetije - izplačilo dednega deleža - rok
Za določitev roka, v katerem je dolžan prevzemnik kmetije izplačati nekaterim dedičem njihove deleže v denarju, je pomembno poleg gospodarskih zmožnosti kmetije in socialnih razmer dedičev tudi dejstvo, da mora prevzemnik zaščitene kmetije poleg deležev v denarju izpolniti tudi z dednim dogovorom prevzete obveznosti do zapustnikove vdove in drugih dedičev.
ZOR člen 73, 73. Zakon o kmetijskih zemljiščih člen 26, 26.
zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - sklenitev pogodbe
Čeprav je zakupna pogodba glede kmetijskega zemljišča bila sklenjena ustno, ustvarja med pogodbenikoma pravne učinke, če je bila pretežno izpolnjena. Zato ima zakupnik tudi v tem primeru prednostno pravico ob prodaji kmetijskega zemljišča.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 12.
zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev
Določbe ZDKZ se uporabljajo le v primeru, če je bila ob uvedbi dedovanja kmetija že zaščitena z odločbo ali pa je bil upravni postopek za določitev zaščitene kmetije že v teku.