ZZZDR člen 181, 185, 192, 213. ZUP člen 135. ZPP člen 82.
skrbništvo - sprememba skrbnika - ustavitev postopka - skrbnik za posebni primer - začasni zastopnik
V konkretni zadevi tožnik s tožbo izpodbija prvostopenjski upravni akt, sklep tožnikovega skrbnika, s katerim je ta ustavil postopek spremembe stalnega skrbnika tožniku. S tem je nastala situacija, ko je zastopanje tožnika po postavljenem stalnem skrbniku, CSD Domžale, ki je hkrati organ prve stopnje, v tem upravnem sporu neprimerno saj med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov.
Zakon določa obveznost centra za socialno delo, da je dolžan pod skrbništvo postaviti osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Omenjena dolžnost ni fakultativna, kar posledično pomeni, da mora organ osebi pod skrbništvom postaviti skrbnika ali ga spremeniti v okviru postopka, ki ga izvede po uradni dolžnosti. V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 135. čelna ZUP pa lahko organ ustavi postopek, če se je ta začel po uradni dolžnosti. To tudi pomeni, da pristojni organ mora ustaviti postopek, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev sodnika - akt sodne veje oblasti - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev okrajne sodnice je odločitev, ki jo je sprejelo redno sodišče v okviru izvrševanja svojih ustavnih pristojnosti. Gre torej za akt sodne veje oblasti in ne upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, kar pomeni, da ga ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
ZUP člen 7, 9, 9/1, 214, 214/1. ZBPP člen 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Toženka je tožnici poslala poziv, v katerem je navedla, da je 24. 9. 2015 izdala sklep o plačilu zneska 5.949,87 EUR, glede na sodbo z dne 27. 11. 2015 pa je pri odločanju treba uporabiti spremenjeni ZBPP in upravičencu dati možnost, da se izjasni o načinu plačila zneska. Tožnica se je odzvala z vlogo z dne 5. 1. 2016. Po prejemu takšne vloge bi morala toženka v njej podane navedbe oziroma ugovore tožnice obravnavati in se do njih opredeliti. Izreči bi se morala glede ugovorov, ki se nanašajo na višino izplačanih stroškov in sodelovanja tožnice pri njihovi odmeri, ter bolj podrobno navesti s tega vidika relevantno dejansko stanje oziroma dokaze, na podlagi katerih je ugotovljeno. Glede na navedbe o časovni odmaknjenosti dogodkov bi morala časovno opredeliti potek oziroma izvedbo relevantnih dejanj v postopku ter navesti, kdaj so bila opravljena izplačila izvajalcem BPP, kdaj je toženka pridobila možnost, da zahteva njihovo povračilo od tožnice, in katera dejanja s tem namenom in kdaj je v zadevi opravila. Tega pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici ni pojasnila, pa tudi sam sklep (razen napačno navedenega datuma odločbe o dodelitvi BPP) nima nobenih razlogov v tej smeri, čeprav bi glede na podatke upravnih spisov lahko bili pomembni za odločitev. Posledično tožnici v postopku ni bilo omogočeno uveljavljanje ugovora zastaranja.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe - stroški postopka - stroški prizadete stranke
Iz podatkov upravnega spisa in navedb strank kot nesporno izhaja, da tožnik v upravnem postopku ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca. Prvostopenjski in drugostopenjski organ ga nista pozvala k udeležbi, te pa tudi sam ni zahteval. Iz predloženih upravnih spisov je tudi razvidno, da mu izpodbijana odločba ni bila vročena, saj je bila ta vročena le prizadeti stranki in prvostopenjskemu organu. Iz tožbenih navedb pa izhaja, da je tožnika z izpodbijano odločbo seznanil prvostopenjski organ dne 10. 6. 2015. Prav tako iz podatkov upravnega spisa izhaja, da mu tudi, pred tem izdana in z izpodbijano odločbo odpravljena prvostopenjska odločba, ni bila vročena. Zgolj seznanitev z izpodbijano odločbo pa tožniku ne daje statusa stranke v postopku izdaje kulutrnovarstvenega dovoljenja. Glede na navedeno, sodišče ugotavlja, da tožnik v konkretnem upravnem postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca in zato tudi ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 17. člena ZUS-1 za priznanje statusa tožnika v tem upravnem sporu.
ZGO-1 člen 218c, 218č. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ilirska Bistrica člen 4, 4/2, 4/3, 6.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča
Uporaba določbe 4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pride v poštev v primerih, ko priključitev na komunalne vode in druge objekte in naprave ni izvedena in se presoja, ali je priključitev dejansko mogoča. To je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ. Tožnikova stavbna zemljišča so (dejansko) priključena na javno električno omrežje. Ne gre torej za primer, ko bi se šele presojala dejanska možnost priključitve na električno omrežje, kar dokazuje tudi Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje, ki jo je kot dokaz predložil tožnik sam. Pri tem mu je bilo tudi pravilno pojasnjeno, da dejstvo, da je sam zgradil kablovod, ne vpliva na odmero NUSZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj
Toženka je obrazložila, zakaj pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP v zvezi z revizijo zoper sodbo št. III U 207/2015-4 ni izpolnjen: ugotovila je, da niso izkazani z zakonom določeni pogoji za dovoljenost revizije in le-te Vrhovno sodišče ne bi vsebinsko obravnavalo.
Tožnik je vložil številne prošnje za dodelitev BPP, zaradi nestrinjanja z odločitvami o njih pa nato sprožil upravne spore, v zvezi s katerimi tudi uveljavlja dodelitev BPP. Pri čemer gre, kot sam večkrat poudari, za eno in isto zadevo. Zato sodišče pripominja, da se v zadevah, ki izvirajo iz ravnanj prosilca, ki z veriženjem prošenj za BPP in pravnih sredstev zoper odločitve o njih preko sistema BPP skuša doseči, da bi se posredno znova in znova preverjale odločitve, s katerimi se ne strinja, dodelitev BPP po zakonu lahko odkloni. V takšnih okoliščinah sodišče nima pomislekov glede uporabe določbe 5. alineje 8. člena ZBPP. Zavrnitev prošnje za BPP, kadar gre za kverulantstvo, dopušča tudi ESČP. Niti iz Ustave niti iz EKČP namreč ne izhaja pravica, ki bi državo zavezovala, da s pozitivnim ravnanjem - financiranjem BPP daje varstvo takšnemu ravnanju stranke.
ZRud-1 člen 52, 53. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 12. ZUP člen 6.
rudarska koncesnina - odmera koncesnine - za odločitev relevanten predpis - retroaktivnost - načelo zakonitosti - poseg v človekove pravice
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe.
ZRud-1 nima določb, ki bi posebej urejale vprašanje uporabe tega zakona za koncesijska razmerja, vzpostavljena pred uveljavitvijo tega zakona. To pomeni, da se v takšnih primerih pri odločanju uporabijo določbe ZRud-1, v skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena ZUP, po katerem organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki veljajo v času odločanja.
Skladno z določbo 23. člena ZSVarPre se občasni, neperiodični dohodki upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Tretji odstavek te zakonske določbe pojasnjuje, da so občasni, neperiodični dohodki dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila, zakaj znesek, ki ga je tožnica prejela iz naslova sodne poravnave, šteje za tak dohodek.
Iz zapisnika o naroku glavne obravnave Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 434/2012 z dne 25. 9. 2015, izhaja, da sta v pravdni zadevi, ki se je vodila med tožnico in njenim nekdanjim možem zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev na njem, ti dve pravdni stranki sklenili sodno poravnavo. S to sodno poravnavo sta ugotovili, kaj je predmet skupnega premoženja in se obenem dogovorili o njegovi delitvi. Med drugim sta določili, da spada v skupno premoženje tudi tovorno vozilo furgon fiat scudo, ki ga je prevzel tožničin nekdanji mož, tožnici pa se je zavezal iz naslova njenega deleža na tem premoženju plačati 1.000,00 EUR na njen transakcijski račun. Sodišče meni, da tega zneska ni mogoče šteti za občasni, neperiodični dohodek.
Kljub jasnemu stališču sodišča, da mora investitor izkazati pravico graditi na celotnem varovalnem pasu, toženka zaradi napačnega stališča, da pravice graditi ni treba izkazati za vsa zemljišča v varovalnem pasu, ampak le za zemljišča, na katerih se bo izvajala gradnja, ni ugotavljala, ali predložene listine, ki jih je predložil investitor, izkazujejo njegovo pravico graditi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja
Zgolj ugotovitev, da je prijavil enake dohodke kot v prejšnji prošnji, ter da gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti nepravdni zadevi, ne dokazuje, da se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, saj je iz prošnje za dodelitev BPP razvidno, da je tožnik uveljavljal tudi plačilo najemnine in stroškov v višini 280 EUR, do česar pa se toženka ni opredelila, kar je bistvena kršitev določb postopka.
Sodišče pritrjuje tožnici, da izpodbijani sklep pri posameznem merilu nima obrazložitve glede dodeljenega števila točk, zato ugovorov, s katerimi uveljavlja napačno število dodeljenih točk pri navedenih merilih, ni mogoče preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - stroški postopka
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi prvega odstavka 51. člena ZFfS-1, po katerem je stroške analiz vzorcev rastlin, rastlinskih proizvodov, tal, škropilnih mešanic, FFS in drugih potrebnih vzorcev pri inšpekcijskem nadzoru uporabe FFS v skladu s tem zakonom dolžan plačati lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča oziroma uporabnik FFS za poklicno rabo ali nepoklicni uporabnik FFS, če se ugotovi prepovedana ali nepravilna uporaba FFS.
dostop do informacij javnega značaja - javni zavod - članica državne univerze - tržna dejavnost fakultete - obdelava osebnih podatkov - obvestilo o prenosu podatkov
Organ je dolžan posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvestiti o prenosu teh podatkov. ZDIJZ te zaveze izrecno ne ureja, ima pa posameznik po 32. členu ZVOP-1 pravico zahtevati dopolnitev, popravek, blokiranje in izbris osebnih podatkov ter vložiti ugovor, v 34. členu pa je urejeno še sodno varstvo pravic. Da lahko posameznik te pravice učinkovito uveljavlja, je po presoji sodišča upoštevaje tudi citirano sodbo sodišča EU treba posameznika v postopku po ZDIJZ obvestiti o nameravani obdelavi osebnih podatkov še pred njihovim razkritjem. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od takega obvestila neposredno pravno korist.
Tožnica lahko opravlja tržno dejavnost, če se s tem ne ovira dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in če sredstva za opravljanje te dejavnosti ustvari na trgu. To pomeni, da je za odločitev, ali je tožnica predmetne pogodbe sklepala za izvajanje tržne dejavnosti treba preveriti, ali je tožnica za izvajanje teh pogodb sredstva ustvarila na trgu.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - načelo zaslišanja stranke
Namen pravice do izjavljanja je zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti. Na odločitev organa pa enako kot opredelitev in ugotovitev pravno relevantnih in spornih dejstev vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo uporabil ter kako jih bo razlagal.
Pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje iz 82. člena ZVO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za druge naprave.
upravni spor - ugotovitvena tožba - rok za vložitev tožbe - začasna odredba
ZUS-1 veže ugotovitveno tožbo na pogoje in razloge, kot jih zakon določa za vložitev tožbe, s katero se zahteva odprava upravnega akta. To pomeni, da ugotovitvene tožbe ni mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje takega akta.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Sklicevanje na posamezno blagovno znamko v javnem razpisu predstavlja izjemo, če drugače ni mogoče opisati predmeta javnega naročila. To pomeni, da je v vsakem konkretnem primeru potrebno tehtati, ali je mogoče oblikovati tehnično specifikacijo ali ne. Šele če to ni možno, se lahko navede blagovna znanka, pri čemer pa mora biti dodano „ali enakovredno“. Nadomestitev navedenega tehtanja pri vsakem konkretnem primeru posebej s splošno določbo v javnem razpisu, da lahko ponudniki ponudijo tudi opremo in materiale drugih proizvajalcev, zato ne zadosti namenu, kot izhaja iz določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - na dan vložitve prošnje nastali stroški
Prošnja za brezplačno pravno pomoč je bila vložena istega dne kot ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe. Zato tožeči stranki glede na tako jasno zakonsko določbo tudi po presoji sodišča brezplačne pravne pomoči za navedene storitve ni bilo mogoče priznati, saj so nastale na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.
zahteva za izdajo potrdila - posredovanje podatkov - potrdilo o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca - evidenca o denacionalizaciji
Tožnik je s svojo vlogo nedvomno zahteval izdajo potrdila po 179. členu ZUP iz evidence, vzpostavljene na podlagi 86. člena ZDen in na tej podlagi izdanega navedenega navodila, ki jo vodi prvostopni organ. Torej bi moral prvostopni organ s tožnikovo vlogo ravnati, kot mu narekujejo določbe ZUP, ki se nanašajo na izdajo potrdila in ne z njo postopati kot z nepopolno vlogo.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - spor polne jurisdikcije
Sodišče ni sledilo tožbenemu zahtevku, da bi odločalo v sporu polne jurisdikcije. O utemeljenosti tožnikove zahteve lahko odloči tožena stranka glede na to, da razpolaga s potrebnimi podatki o tej zadevi, saj je enkrat o zadevi že odločala.
upravni postopek - stroški upravnega postopka - na zahtevo stranke začet postopek
V primeru, ko se upravni postopek začne na predlog stranke, gredo stroški v vsakem primeru v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel, in to ne glede na to, ali se je postopek zanj končal ugodno ali neugodno. Tožena stranka sicer v izpodbijanem aktu ni citirala določila prvega odstavka 113. člena ZUP, čeprav bi ga po mnenju sodišča morala. Pravilno bi tudi bilo, če bi pri odločitvi o stroških postopka zapisala, da se tožniku ne priznajo njegovi stroški postopka ali pa da sam nosi svoje stroške. Ne glede na to pa to niso take napake, da bi bilo potrebno zaradi njih 2. točko izpodbijanega sklepa odpraviti, saj tak izrek, kot je, ne more vplivati na pravilnost odločitve, ki je v tem, da se tožniku niso priznali stroški njegovega pravnega zastopanja.