tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - spor polne jurisdikcije
Sodišče ni sledilo tožbenemu zahtevku, da bi odločalo v sporu polne jurisdikcije. O utemeljenosti tožnikove zahteve lahko odloči tožena stranka glede na to, da razpolaga s potrebnimi podatki o tej zadevi, saj je enkrat o zadevi že odločala.
upravni spor - ugotovitvena tožba - rok za vložitev tožbe - začasna odredba
ZUS-1 veže ugotovitveno tožbo na pogoje in razloge, kot jih zakon določa za vložitev tožbe, s katero se zahteva odprava upravnega akta. To pomeni, da ugotovitvene tožbe ni mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje takega akta.
zahteva za izdajo potrdila - posredovanje podatkov - potrdilo o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca - evidenca o denacionalizaciji
Tožnik je s svojo vlogo nedvomno zahteval izdajo potrdila po 179. členu ZUP iz evidence, vzpostavljene na podlagi 86. člena ZDen in na tej podlagi izdanega navedenega navodila, ki jo vodi prvostopni organ. Torej bi moral prvostopni organ s tožnikovo vlogo ravnati, kot mu narekujejo določbe ZUP, ki se nanašajo na izdajo potrdila in ne z njo postopati kot z nepopolno vlogo.
ZBPP člen 1, 11, 11/3, 24, 29. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 1. Konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - preživnina - izterjava preživnine
V konkretnem primeru tožena stranka svojo odločitev, da zavrne prošnjo za dodelitev BPP, ni oprla na določbe ZBPP temveč na določbe Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18.12.2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah in Konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin. Omenjena mednarodna dokumenta pa se uporabita v primeru pravnih razmerij z mednarodnim elementom. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi šlo za zadevo z mednarodnim elementom, prav tako pa tudi tožena stranka mednarodnega elementa oziroma razlogov za uporabo določb Uredbe oziroma Konvencije in ne določb ZBPP, ni obrazložila. Posledično je neobrazložena odločitev, da se materialno-finančni položaj prosilca ne ugotavlja.
ZGD-1 člen 72. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. ZDoh-2 člen 48.
DDV - davek od dohodka iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje
Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se, če ta zakon ne določa drugače, za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Kot pravilno poudari že tožena stranka, morajo biti v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi vsi vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojne knjigovodske listine. Knjigovodska listina je verodostojna, če lahko na njeni podlagi strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnem dogodku, popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.
ZDO člen 14, 15, 16. ZSTavbZ člen 58. ZDavP-2 člen 385, 387.
davek od premoženja - poslovni prostor - zavezanec za plačilo davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila
ZDO v 14. členu določa, da davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki imajo med drugim v lasti stavbe, dele stavb, stanovanj in garaže in da je v skladu s 15. členom ZDO zavezanec za davek od premoženja iz 14. člena ZDO lastnik oziroma uživalec. Po presoji sodišča se določba 14. člena ZDO nanaša tudi na poslovne prostore, kar izhaja že iz gramatikalne razlage, saj se po navedeni določbi davek plača (med drugim) od posedovanja stavb, delov stavb, kamor sodijo tudi poslovni prostori.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev ustavne pritožbe
Za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča nestrinjanje tožnika z dejanskimi ugotovitvami, z uporabo materialnega in procesnega prava s strani sodišč, kolikor ti očitki ne posegajo na področje človekovih pravic.
davek na motorna vozila - DDV - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - vrednost vozila
Drugostopenjski organ se sploh ni opredelil do tožnikovih navedb, da mu je bil nemški DDV vrnjen. S tem pa po presoji sodišča ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da je za tožnika nakupna vrednost vozila predstavljala 44.247,00 EUR. Slednja res izhaja iz računa z dne 1. 7. 2013, ki se glasi na tožnika in se nahaja v upravnih spisih. Z isto številko in datumom pa se na tožnika glasi še en račun, ki ga prilaga tožnik, iz katerega izhaja vrednost predmetnega vozila v višini 37.182,35 EUR. Na slednjem namreč nemški DDV ni vključen. Nepojasnjeno je, zakaj sta bila tožniku za predmetno vozilo izdana dva računa, eden z obračunanim nemškim DDV, in drug brez obračunanega nemškega DDV. Zato dejansko stanje v tem delu ni zadostno ugotovljeno.
davek na dediščine in darila - pravnomočnost sklepa o dedovanju - zastaranje
Sodna praksa je zavzela stališča, da se glede teka zastaralnih rokov v primeru spremembe predpisa, ZDavP-2, veljaven v času izdaje izpodbijanega upravnega akta, uporablja za tek zastaralnih rokov vseh davčnih obveznostih, ki po prejšnjih predpisih oziroma do njegove uveljavitve še niso zastarale.
ZDoh-2 člen 90, 152. ZDDPO-2 člen 71. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 135, 135/4, 135/4-2, 375.
davek od dohodkov iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - izplačilo dividend - navidezni pravni posel - sklep o začetku postopka davčnega inšpekcijskega nadzora - vsebina sklepa - bistvena kršitev pravil postopka
Za obdavčenje je relevanten prikrit pravni posel, to pa je v konkretnem primeru izplačilo dohodka iz kapitala, in sicer v obliki dividend, kot jih opredeljuje 90. člen ZDoh-2. Slednji se zato kot takšen tudi obdavči. Pri tem sodišče zavrača tožnikovo sklicevanje na davčno optimizacijo kot legitimnega cilja ter s tem v zvezi na upravno sodno prakso v takih primerih. Tudi po presoji sodišča je davčna optimizacija legitimni cilj davčnih zavezancev. Vendar pa v obravnavani zadeve ne gre za tak primer. V postopku je bilo namreč na podlagi pravno relevantnih dejstev pravilno ugotovljeno, da je bila sklenjena prodajna pogodba zgolj navidezna.
Sodišče zavrača tožnikove ugovore, da sklep o začetku DIN ne vsebuje zahtevane 2. točke četrtega odstavka 135. člena ZDavP-2, to je vrste davkov oziroma predmet nadzora. Po presoji sodišča iz navedenega sklepa izhaja predmet DIN (poslovne knjige in dokumentacija), čeprav ni navedena vrsta davkov, ter je s tem zadoščeno določbi 2. točke četrtega odstavka 135. člena ZDavP-2. Ne glede na to, pa tudi sicer morebitne pomanjkljivosti v sklepu o uvedbi DIN same po sebi ne predstavljajo bistvene kršitve pravil postopka. Bistveno namreč je, da je tožnik bil seznanjen z namenom nadzora in da je v nadaljevanju postopka sodeloval. Da mu slednje ne bi bilo omogočeno pa tožnik ne zatrjuje.
ZDavP-2 člen 5, 31, 32, 68, 68/6, 77, 128, 128/1. ZUP člen 164, 164/2, 181.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - dokazovanje - listine - zaslišanje prič - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se je pri dokazovanju omejila le na listinske dokaze. Ni sporno, da ima dokazovanje z listinami v davčnem postopku zaradi ekonomičnosti postopka prednost. Dejstvo pa je, da ni izključno dokazno sredstvo oziroma, da ostala dokazna sredstva niso že v naprej spoznana kot neprimerna za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Niti 77. člen ZDavP-2, niti drugi odstavek 164. člena ZUP, ki se v davčnem postopku uporablja podrejeno, kaj takega ne določata, pač pa predpisujeta, da so poleg listinskih dokazov dopustna tudi vsa druga dokazna sredstva, ki so primerna in ustrezna. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi v primeru, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, je podana predvsem za primere, ko davčni organ ugotavlja subjektivni odnos davčnega zavezanca do poslovnih dogodkov.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odmera davka - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-313/13 presodilo, da je določanje davčne osnove s pomočjo posplošene tržne vrednosti nepremičnin iz Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, protiustavno. Zakonska ureditev modelov metod vrednotenja nepremičnin v omenjenem zakonu namreč ni zadostila zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave. Meni, da je glede na navedeno, iz enakih razlogov v neskladju s 147. členom Ustave tudi drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki kot osnovo za davek od podedovanih ali v dar prejetih nepremičnin šteje 80 % njihove posplošene tržne vrednosti.
ZUstS člen 44, 47, 47/1. ZUJF člen 193. ZDavP-2 člen 88.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Razveljavitev 193. člena ZUJF je začela skladno s 43. členom ZUstS učinkovati naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča, to je 7. 3. 2015, kot pravilno navaja toženka. Pravilno in skladno s podatki spisov pa tudi ugotavlja, da je bilo ob začetku učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o sporni odmeri davka že pravnomočno odločeno. To tudi po presoji sodišča pomeni, da določbe ZUstS, ki jih toženka navaja, izrecno urejajo pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča. Navedene določbe je glede na določbe ZDavP-2 šteti za specialne, zato tudi po presoji sodišča ni pravne podlage, da se, četudi z izrednim pravnim sredstvom, poseže v že pravnomočno odmerno odločbo, kot želi tožnik.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - ravnanje tožnika
Pogoja, če je oseba zapustila Slovenijo zaradi posledic izbrisa, oziroma če je oseba zapustila Slovenijo, ker ni mogla pridobiti dovoljenja za prebivanje, v luči sodbe v zadevi Kurić in ostali, ni mogoče razlagati ozko in dobesedno v tem smislu, da je pogoj izpolnjen samo, če je oseba zapustila Slovenijo neposredno po izbrisu in neposredno zaradi izbrisa. V okvir omenjenega določila namreč spadajo tudi situacije, ko je oseba bolj ali manj slučajno ali pa načrtno zaradi različnih možnih razlogov, kamor vsekakor lahko spada tudi razlog dopusta ali obiska, začasno zapustila Slovenijo pred izbrisom iz registra, pa se kasneje ni mogla vrniti zaradi tega, ker ni več imela ustreznih dokumentov, ker je izbrisana.
Tožnik ni izkazal prav nobenega ravnanja oziroma poskusa, ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju do meseca septembra 2001.
Določitev višine rudarske koncesnine ni v dispoziciji pogodbenih strank, zato ni predmet svobodnega pogodbenega oblikovanja pravic in obveznosti. Določena je na podlagi podzakonskega predpisa in vezana na njegove vsakokratne spremembe.
Dejstvo, da nova ureditev izračuna koncesnine povečuje finančne obveznosti tožeče stranke in ji s tem zmanjšuje njen dobiček, samo po sebi ne utemeljuje nedopustnega posega v svobodno gospodarsko pobudo, ki je po svoji vsebini v prvi vrsti podjetniška svoboda ravnanja, še manj pa poseg v zasebno lastnino.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 36. ZJA člen 8, 8/1, 19, 19/1. ZJU člen 60, 60/4, 64. ZVoz člen 10, 10/5.
javna agencija - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje direktorja javne agencije - neizbira kandidata - izpodbojna tožba - zavrženje tožbe - pravni interes - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt politične diskrecije
V zadevi ni sporno, da je bil novi direktor na podlagi javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, že imenovan pred vložitvijo tožbe. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je bilo obvestilo o imenovanju izbranega kandidata tožniku posredovano 17. 2. 2015. Vročitev navedenega obvestila sicer ni izkazana, kar pa na odločitev v stvari ne vpliva, saj tožnik v tožbi sam zatrjuje, da je bil o imenovanju direktorja seznanjen 17. 2. 2015. Iz navedenega izhaja, da je bil postopek javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, zaključen pred vložitvijo tožbe z imenovanjem novega direktorja. Tožnik s tožbo zahteva odpravo odločbe Sveta AVP o izbiri kandidata za direktorja. Sodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izbodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil postopek za imenovanje zaključen na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik, kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi in postopek ponovi, ne more več izboljšati pravnega položaja. Tožnik s predlagano odpravo sporne odločbe in ponovitvijo postopka ter z morebitnim zanj drugačnim ugodnim sklepom o izbiri ne more več doseči, da bi bil predlagan v imenovanje, saj je novi direktor že imenovan.
Odločbe, s katerimi Vlada RS za direktorja javnih agencij imenuje posamezne osebe, so odločbe, ki jih ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre za upravne akte iz 2. člena ZUS-1, temveč gre za akte politične diskrecije, glede katerih je upravni spor po 3. členu ZUS-1 izrecno izključen.
ZDoh-2 člen 38, 44. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 3, 5.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - davčna osnova - stroški prevoza
Kot potni stroški se priznavajo le stroški, ki jih ima oseba s prihodom na delo ali s prevozom na službenem potovanju, to pa gotovo niso stroški, ki jih ima oseba za to, da izpolnjuje določene pogoje za opravljanje dela, za katerega prejema obdavčljivi dohodek.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - bistvena kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
Rudarska pravica za izkoriščanje se pridobi za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru in se tako tudi prenaša. Iz sedaj veljavnega četrtega odstavka 51. člena ZRud-1 jasno izhaja, da je določitev mej pridobivalnega prostora, ki je predmet prenosa rudarske pravice za izkoriščanje, predpogoj za prenos rudarske pravice. Tudi že iz določb 51. člena ZRud-1, kot so veljale ob vložitvi tožničine vloge, torej pred uveljavitvijo ZRud-1C, to je pred 28. 12. 2013, pa dovolj jasno izhaja, da je predmet prenosa rudarska pravica za izkoriščanje na posameznem pridobivalnem prostoru (glej tudi 4. točko prvega odstavka 51. člena ZRud-1). Zato ni neskladno z zakonom, da je konkretna opredelitev obsega območja pridobivalnega prostora, na katerem se prenaša rudarska pravica, del obravnavanega postopka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izdaje knjige - ocena strokovne komisije - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Ocena prijavljenega knjižnega dela je prikazana v tabeli, kjer so navedeni trije kriteriji, določeno največje možno število točk po posameznem kriteriju in število točk po vsakem od kriterijev, s katerimi je strokovna komisija za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike ocenila knjižno delo, ki ga je prijavila tožeča stranka. Sodišče meni, da je taka obrazložitev pavšalna in ni konkretizirana, pa tudi odločitev drugostopenjskega organa je zgolj povzetek navedb iz prvostopenjske odločbe.
Sklicevanje drugostopenjskega organa, da je strokovna komisija edina strokovno pristojna, da poda oceno kulturnega projekta na področju izdajanja knjig, je sicer načeloma pravilno, vendar pa to ne pomeni, da te ocene ni dopustno presojati in da lahko vsebinsko obrazložitev nadomesti zgolj sklicevanje na to oceno, pač pa mora biti odločitev utemeljena z razlogi.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - načelo zaslišanja stranke
Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
Sklep o obnovi postopka sicer res vsebuje podatke, ki so ključni za določitev osnove za odmero dohodnine tožniku in je to, v kakšnem kontekstu se bodo ti podatki uporabili, iz sklepa razvidno, vendar pa s tem sklepom tožniku še ni bila dana možnost, da bi se o njih izjavil pred izdajo izpodbijane odločbe in tudi ni bil seznanjen, da lahko navede dodatne okoliščine in predlaga dokaze. Tožena stranka je torej prezrla, da se je tožnik seznanil le z razlogi za obnovo postopka, medtem ko je bila odločitev, ki jo tožnik izpodbija, sprejeta v obnovljenem postopku, v katerem pa mu ni bila dana možnost sodelovanja.