rudarska pravica - prenos rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - bistvena kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
Rudarska pravica za izkoriščanje se pridobi za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru in se tako tudi prenaša. Iz sedaj veljavnega četrtega odstavka 51. člena ZRud-1 jasno izhaja, da je določitev mej pridobivalnega prostora, ki je predmet prenosa rudarske pravice za izkoriščanje, predpogoj za prenos rudarske pravice. Tudi že iz določb 51. člena ZRud-1, kot so veljale ob vložitvi tožničine vloge, torej pred uveljavitvijo ZRud-1C, to je pred 28. 12. 2013, pa dovolj jasno izhaja, da je predmet prenosa rudarska pravica za izkoriščanje na posameznem pridobivalnem prostoru (glej tudi 4. točko prvega odstavka 51. člena ZRud-1). Zato ni neskladno z zakonom, da je konkretna opredelitev obsega območja pridobivalnega prostora, na katerem se prenaša rudarska pravica, del obravnavanega postopka.
ZKZ člen 4, 4/1, 7, 7/1, 7/1-1, 7/1-2, 106, 107. Uredba o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - zaraščanje kmetijskih zemljišč
Glede na to, da so obravnavana zemljišča po namenski rabi nesporno razvrščena med najboljša kmetijska zemljišča, tožeča stranka ne more biti uspešna z navedbami, da so zemljišča neprimerna za kmetovanje, kot tudi ne z navedbami v zvezi z vloženimi pobudami za spremembo namembnosti zemljišč oziroma spremembo namembnosti občinskega prostorskega načrta.
ZBan-2 člen 53, 53/1, 53/1-2, 53/2, 53/2-1, 273, 273/1, 273/1-1, 277, 277/2, 278, 278/1, 278/1-1, 278/2. KZ-1 člen 78, 79.
nadzorni svet banke - prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - pogoji za opravljanje funkcije - ocena primernosti - obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov
Prenehanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta ni nastopilo ex lege - na podlagi samega zakona, temveč na podlagi odločbe. Pri odločanju pa pristojni organ, kot to jasno sledi iz razlogov izpodbijane odločbe, kot pravno relevantnega dejstva ni upošteval zgolj obsodbe za kaznivo dejanje kot takšne, temveč je upošteval še številne druge okoliščine ter na podlagi presoje vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin zaključil, da tožnik nima ugleda in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke ter da zato ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZBan-2.
tožena stranka pri svoji odločitvi poleg obstoja pravnomočne obsodbe kot relevantne okoliščine upošteva še stopnjo krivde (eventualni naklep), zlasti pa njeno vsebino oziroma njen domet, tako v pogledu vrste kaznivega dejanja (izdaje tajnih podatkov) kot pomena podatkov, ki so bili razkriti (razkritje občutljivih podatkov na državni ravni) in negativnih učinkov razkritja (na odnos med državama), kar vse nato postavi nasproti zahtevam, ki jih pred člana nadzornega sveta postavlja njegova funkcija v banki, zlasti zahtevi po varovanju zaupnih podatkov, na katerih bančništvo pravzaprav temelji, ter zahtevi po zagotavljanju varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov banke.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - odmera nadomestila
Postopek odmere nadomestila je bil uveden po uradni dolžnosti potem, ko je upravni organ, pristojen za izdajo odmerne odločbe, prejel inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena ZGO-1. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je v takih primerih upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - očitno nerazumna zadeva
Za dodelitev BPP ne zadostuje, da je zadeva pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj, kar (sicer povsem pavšalno, brez konkretnih navedb) zatrjuje tožnik, temveč hkrati zadeva ne sme biti očitno nerazumna. Da bi sodišče lahko ocenilo izpolnjevanje tega kriterija, mora v primerih, ko to ne izhaja iz prošnje oziroma zadeve same po sebi, opraviti osnovno vsebinsko oceno razumnosti oziroma smiselnosti zadeve, po potrebi tudi na podlagi navedb prosilca.
Ker po presoji tega sodišča Dogovor o sodelovanju v postopkih davčne izvršbe, sklenjen med Ministrstvom za finance, Carinsko upravo Republike Slovenije in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, poleg ZST-1 in ZDavP-2 predstavlja pravno veljavno podlago za ravnanje sodišč v postopkih izterjave dolgovanih sodnih taks, je izpodbijana odločitev v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Stroške neupravičene izvršbe tako nosi predlagatelj, torej sodišče.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - izdatki za PTT storitve
Ker znesek izdatkov odvetnika presega maksimalno določeno višino pavšala v znesku 20,00 EUR, je torej tožnik v skladu s tarifno številko 6002 ZOdvT upravičen do pavšalnega zneska za PTT storitve v višini 20,00 EUR.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb člen 2, 2/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - površina stanovanja
Kolikšna je površina prostorov za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje, organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal, ampak je za vso površino stanovanjske hiše štel, da sodi v to kategorijo. Po šestem odstavku 2. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb se namreč prostori za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje, vrednotijo s faktorjem 1, pomožni prostori pa se upoštevajo tako, da se pomnožijo s tam navedenimi korekcijskimi faktorji. Upravni organ te določbe pri odločanju ni upošteval.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik skupaj s starši zapustil Slovenijo januarja 1992 in se nato februarja 1992 niso mogli vrniti. Drugostopenjski organ je zato pravilno štel, da se tožniku kot obdobje upravičene odsotnosti iz razloga po 4. alineji tretjega odstavka 1. č člena ZUSDDD prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od januarja 1992 do januarja 1997. Oba organa sta tudi pravilno štela, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od januarja 1997 do januarja 2002, ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se v Slovenijo poskušal vrniti. Pri tem je prvostopenjski organ, glede na to, da je bil tožnik v času zapustitve Slovenije mladoleten, njegove poskuse vračanja v RS in nadaljevanja dejanskega življenja v RS, pravilno presojal skozi poskuse vračanja njegove mame, saj mladoletni otroci v zvezi z izdajo dovoljenja za stalno prebivanje sledijo staršem.
Upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Okoliščina, zakaj je tožnik zamudil rok za vložitev pritožbe, pri samem odločanju o zakonitosti spornega sklepa ni relevantna. Kot je pravilno že pojasnila tožena stranka, bi lahko tožnik navedene okoliščine uveljavljal v okviru zahteve za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa bi jo moral vložiti hkrati s pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Ker tega ni storil, sedaj v tožbi teh okoliščin ne more več uspešno uveljavljati.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - datum odhoda iz Republike Slovenije
Tožnica je zapustila RS skupaj z družino septembra 1991 in od tedaj dalje živi v Republiki Srbiji. Njen odhod iz RS ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ker je tožnica zapustila RS pred 26. 2. 1992. Tožnica tudi ni izkazala nobenega drugega razloga iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje.
vročanje - vročitev pooblaščencu - pritožba - rok za pritožbo
V zadevi ni sporno, da je bilo soglasje poleg neposredno tožeči stranki vročeno tudi njenemu pooblaščencu. V skladu z 88. členom ZUP se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. V takšnem primeru se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu pooblaščencu. Glede na navedeno je bila pritožba vložena pravočasna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje solastnikov - dogovor o gradnji - izvedba komunalne uredbe
Tožnika v obravnavani zadevi svoje stališče opirata zgolj na trditve o formalni neustreznosti predložene listine, ne trdita pa, da gradbena dela, ki so predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, ne ustrezajo tistim, ki so predmet dogovora. Pri tem so ta dela tudi v dogovoru opredeljena s konkretno projektno dokumentacijo, tako da ni mogoče govoriti o tem, da bi bil dogovor kakorkoli nedoločen ali zgolj načelen. Sodišče iz vseh naštetih razlogov ugotavlja, da ta dogovor pomeni ustrezno dokazilo o pravici graditi za izdelavo vodovodnega priključka.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - dejansko stanje
Organ je stališče, da A.A. ni bil lastnik delnic ob podržavljenju, oprl na zapis v Celjskem zborniku 1975 – 1976. Vendar na podlagi fotokopij Celjskega zbornika v upravnem spisu sodišče ne more slediti zaključku, da je imel C.C. ob koncu vojne vse delnice (čas podržavljenja), kot dokazu, da A.A. ni imel nobene. Namreč iz zbornika in citiranih trditev na strani 373 in 392 se opis razmer v A. (glede lastništva) ne nanaša na začetek druge svetovne vojne, pač pa na leto 1914 in začetek prve svetovne vojne. Da pa se je kasneje stanje v zvezi z lastnino delnic spreminjalo, izhaja že iz družbenih pravil. V zvezi z navedbo organa, da ni dokaza kaj je storil A.A. z delnicami po poteku mandata, pa je iz vpisa v register razvidno, da mu je mandat prenehal na podlagi dekreta, torej ne po njegovi volji in ni verjetno, da bi v tistem trenutku z delnicami razpolagal.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo izvajalcema iz naslova neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči izplačanih 245,59 EUR, in sicer 190,93 odvetniku A.A. in 54,66 odvetniku B.B. Zoper navedeno ugotovitev toženke, ki je v zadevi bistvena, tožnik v tožbi ne ugovarja, zato je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnikov ugovor, da iz nje ne izhajajo razlogi za odločitev, je zato neutemeljen.
varstvo pacientovih pravic - zahteva za obravnavo kršitev pacientovih pravic - prestajanje kazni zapora
V obravnavani zadevi ni podlage za odločitev na podlagi druge alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP, torej za odstop zadeve v reševanje Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Postopek za prekinitev prestajanja kazni zapora teče oziroma je tekel v skladu z določbami ZIKS-1, v tej zadevi pa se obravnava prva in nato druga zahteva za obravnavo kršitev pacientovih pravic tožniku.
V določenih primerih je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti Republiki Sloveniji del stroškov brezplačne pravne pomoči. Po ugotovitvah sodišča je bil tožnik o tem obveščen, saj je bilo v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 27. 1. 2012 v dvanajstem odstavku obrazložitve navedeno, da v primeru, da bo prosilec delno ali v celoti uspel v postopku in bo na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, bo dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga bo Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - veljavnost suspenza
V zadevi je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom odločil o prekinitvi postopka. Navedeni sklep je bil izdan na podlagi prvega odstavka 147. člena ZUP zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu, to je pri sodišču. Tak sklep, kot se izpodbija v tem upravnem sporu, glede na določilo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Izpodbijani akt ne pomeni končne odločitve v upravnem postopku, ampak le procesno odločitev v postopku odločanja.
ZSS člen 18, 18/4, 18/5, 18/7, 18/8, 21a, 28, 28/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
sodnik - izbira za sodniško mesto - imenovanje na mesto okrožnega sodnika - kriteriji za izbiro - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Sodni svet o najprimernejšem kandidatu odloča po prostem preudarku, ki ga zakon po vsebini omejuje na upoštevanje kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS.
Izbire kandidata, ki je večino poklicne kariere opravljal sodniško funkcijo, ni mogoče obrazložiti drugače kot s kvalitetami, ki jih je izkazal pri opravljanju te funkcije. O neenakopravnem obravnavanju tožnice bi bilo mogoče govoriti šele, če bi Sodni svet svojo izbiro oprl na kriterije, ki jih drugače kot z opravljanjem sodniške funkcije sploh ne bi bilo mogoče izpolniti, česar tožnica ne navaja.
Zakon Sodnemu svetu ne predpisuje nabora dejstev, ki bi jih moral v izbirnem postopku obvezno ugotavljati, temveč mu poleg obveznega upoštevanja pisne dokumentacije dopušča (ne pa tudi nalaga, saj je uporabljena beseda „lahko“) uporabo vrste metod za ugotavljanje dejanskega stanja. Predvsem pa iz prej navedenega četrtega odstavka 18. člena izhaja, da Sodnemu svetu za vse kandidate dejanskega stanja ni treba ugotavljati enako podrobno, saj je mogoče njihovo postopno izločanje.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - sprememba pravne podlage zahtevka - stranka v postopku - dediči pokojnega lastnika zaščitene kmetije
Ker se je med postopkom spremenila materialnopravna podlaga zahtevka, s tem pa so posledično postala za odločitev pomembna druga dejstva (boniteta kmetijskih zemljišč), je upravna enota ravnala pravilno, ko je v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP o predlogu z izpodbijano odločbo odločila po vsebini.
Upravna enota tožnika kot enega od sodedičev po pokojnem nekdanjem solastniku kmetije ni obvestila o začetku postopka preverjanja pogojev za zaščito kmetije ter ga tudi ni povabila k priglasitvi udeležbe v postopku v smislu 143. člena ZUP. Tožniku zato v postopku ni bila dana možnost udeležbe.