denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - dejansko stanje
Organ je stališče, da A.A. ni bil lastnik delnic ob podržavljenju, oprl na zapis v Celjskem zborniku 1975 – 1976. Vendar na podlagi fotokopij Celjskega zbornika v upravnem spisu sodišče ne more slediti zaključku, da je imel C.C. ob koncu vojne vse delnice (čas podržavljenja), kot dokazu, da A.A. ni imel nobene. Namreč iz zbornika in citiranih trditev na strani 373 in 392 se opis razmer v A. (glede lastništva) ne nanaša na začetek druge svetovne vojne, pač pa na leto 1914 in začetek prve svetovne vojne. Da pa se je kasneje stanje v zvezi z lastnino delnic spreminjalo, izhaja že iz družbenih pravil. V zvezi z navedbo organa, da ni dokaza kaj je storil A.A. z delnicami po poteku mandata, pa je iz vpisa v register razvidno, da mu je mandat prenehal na podlagi dekreta, torej ne po njegovi volji in ni verjetno, da bi v tistem trenutku z delnicami razpolagal.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
mednarodna zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil postopka
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na informacije o stanju v izvorni državi, in sicer na dokument Notranjega ministrstva VB iz junija 2015, ki do izdaje izpodbijane odločbe ni bil del upravnega spisa. Zato bi morala tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe, skladno z določbo 22. člena ZMZ, tožnika s tem dokumentom, ki vsebuje informacije o razmerah v njegovi izvorni državi, seznaniti in mu dati možnost podaje njegovega pisnega ali ustnega mnenja.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
ZGO-1 člen 2, 2-7, 2-7, 66, 66-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v Občini Piran člen 13, 20.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - rekonstrukcija objekta - dozidava objekta
Iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke ne izhaja, da bi se za sporno stavbno zemljišče izdelala evidenca za določitev funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, ki bi bila podlaga za novo evidenco in dopolnitev kartografskega dela Družbenega plana, kot je določeno v devetem odstavku točke 4.2 Družbenega plana. Glede na navedeno je pravilen zaključek tožene stranke, da je po namenski rabi kot stavbno zemljišče opredeljeno le zemljišče v površini 84 m2, preostali del pa predstavlja kmetijsko zemljišče, saj je to bilo določeno s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem, izdanim na podlagi sanacijskega PUP-a. Predvidena gradnja tako presega mejo zazidljivosti na obravnavani lokaciji.
Sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je glede na podatke predloženega PGD mogoče razbrati, da stari objekt, ki naj bi se rekonstruiral in dozidal, ni več jasno razviden kot obstoječi objekt in v enaki funkciji. Tudi po mnenju sodišča, bi moral imeti objekt, ki se rekonstruira in doziduje, po izvršenem posegu temeljne svojstvene značilnosti objekta pred posegom in bi moral še vedno ohraniti svoje najosnovnejše lastnosti, ki jih je imel pred predvidenim posegom oziroma obravnavano prizidavo in rekonstrukcijo. Kot je ugotovil upravni organ druge stopnje, pa v izrisu obravnavanega objekta, takšnega kot naj bi v končni posledici nastal zaradi načrtovanih gradbenih posegov, ni mogoče niti jasno opredeliti, kaj je od prvotnega objekta, ki se rekonstruira in doziduje, še ostalo, saj je v celoti vgrajen v načrtovanem objektu.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev in plačilo - obrazložitev odločbe - protipravnost ravnanja
Odgovornost banke oziroma hranilnice za plačilo davčnega dolga zaradi opuščene odtegnitve in izplačila je posebna oblika neposlovne odškodninske odgovornosti. Zato je treba obravnavano situacijo presojati po splošnih pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti z domnevo krivde ter presoditi, ali so podane vse splošne predpostavke za to obliko odgovornosti, to je protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, to pa pomeni, da je tožena stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe bistveno kršila pravila postopka. Nadalje sodišče še ugotavlja, da ostaja nepojasnjena odločitev tožene stranke glede plačila zamudnih obresti, ki jih nalaga v plačilo tožnici, saj ni pojasnila, zakaj naj bi tožnica plačala zamudne obresti od dneva izdaje sklepa in ne šele od takrat, ko ga je prijela, niti tega, zakaj ji sploh nalaga v plačilo zamudne obresti, ker so po svoji naravi povračilo za nastalo škodo, pojasnjeno pa tudi ni, zakaj naj bi tožnica poravnala stroške izvršilnega postopka.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da v tožničinem primeru ni izpolnjen nobeden izmed zakonsko določenih pogojev za ustavitev izvršbe. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožnica v času, ko je tožena stranka odločala o njenem predlogu za ustavitev izvršbe, dolgovanega zneska sodne takse in stroškov postopka ni poravnala. Davčna izvršba je bila zoper njo dovoljena s pravnomočnim sklepom o davčni izvršbi, izvršilni naslov za izdajo tega sklepa pa je bil plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kopru, opremljen s klavzulo izvršljivosti.
vlaganje v denacionalizirano nepremičnino - povrnitev vlaganj - zahtevek za povrnitev vlaganj - rok za vložitev zahtevka - denacionalizacijski zavezanec
Rok iz 26. člena ZDen-B se ne nanaša na denacionalizacijske zavezance za vračilo v naravi. Ne peti odstavek 25. člena ZDen in ne 26. člen ZDen-B denacionalizacijskim zavezancem za vrnitev v naravi ne določata nobenega materialno prekluzivnega roka za uveljavljanje zahtevkov za povrnitev vlaganj v nepremičnine, vrnjene denacionalizacijskim upravičencem. Razlaga, da velja določba 26. člena ZDen-B glede roka za vložitev zahteve za povrnitev vlaganj tudi za zavezance, kljub temu, da zakon tega izrecno ne navaja, in sicer ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom, po mnenju sodišča ni utemeljena. Zakonske roke je namreč treba razlagati restriktivno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ustavna pritožba - prekrški
Spremenjeni ZBPP (ZBPP-C) ne predvideva več dodelitve BPP brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena v primeru ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču RS in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Zadeva, v zvezi s katero je tožnik želel vložiti ustavno pritožbo, se nanaša na odložitev izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar glede na vsebino določbe 4. alineje drugega odstavka 55.a člena ZUstS pomeni, da ustavna pritožba praviloma ni dovoljena. Tožniku je tožena stranka pojasnila, zakaj v spornem primeru ni mogoče upoštevati izjeme iz tretjega odstavka 55.a člena ZustS. Tudi po presoji sodišča tožnikovo obširno utemeljevanje zatrjevanih ustavnih kršitev ni zadostilo pogoju iz prej navedene zakonske določbe ZUstS.
mednarodna zaščita - status begunca - konkretna in individualna nevarnost - subsidiarna oblika zaščite - varnost poti v izvorno državo - mladoletni prosilec - prosilec iz Afganistana - načelo zaslišanja stranke
Dejanja, ki jih opisuje tožnik, ni mogoče šteti za dejanja, ki ustrezajo vsebini pravnega standarda preganjanja, saj tožnik ni z ničemer utemeljil, kaj se je njemu osebno zgodilo, prav tako ni navedel nobene konkretne okoliščine oziroma podrobnosti, ki bi kazale na njegovo ogroženost, ni se srečal s talibani, ampak se je z dogodki, ki so povezani s talibani, seznanil preko medijev, navedel pa je tudi, da talibani niso nikoli prišli k njim domov niti k sosedom, prav tako pa se noben član družine ni nikoli osebno srečal s talibani niti s katero drugo organizacijo.
Sodišče se strinja z navedbo tožeče stranke, da predstavlja mladoletnost tožnika dodaten faktor tveganja, ki ga je potrebno upoštevati pri presoji varnosti poti do okraja Jaghuri.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je upravičenec upravičen do 50 EUR denarne odškodnine in glede na to, da tožnica ne zatrjuje, da je bilo obdobje izbrisa daljše od 82 mesecev, sodišče tožničinih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilno (nepravično) določitev višine odškodnine ne more upoštevati.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - obdobje izbrisa - enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da bi se moralo obdobje, do katerega je tožnica upravičena do odškodnine, šteti vse od izbrisa iz registra prebivalstva dne 26. 2. 1992 pa do pridobitve slovenskega državljanstva dne 9. 10. 1998. Tožnica je namreč pridobila dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji pred pridobitvijo državljanstva, zato se ji šteje kot obdobje, v katerem je upravičena za povračilo škode zaradi izbrisa samo obdobje treh mesecev.
ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tukajšnje sodišče je v zadevi že odločalo in je s sodbo opr. št. I U 493/2010 z dne 12. 5. 2011 tožbo zavrnilo. Pri tem je sicer menilo, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje nezakonito, vendar iz razlogov, ki jih tožnika ne moreta uveljavljati v okviru svoje pravne koristi, ker gre za izpolnjevanje pogojev za gradnjo, ki so predpisani – in se zato tudi preverjajo – izključno v okviru zaščite javne koristi. Ureditev vprašanj o umestitvi gradnje v prostor, njenem arhitektonskem oblikovanju, komunalni oskrbi in skladnosti s pogoji prostorskega akta namreč po tem stališču ni vezana na lastništvo nepremičnin v vplivnem območju te gradnje, temveč zgolj na interes širše javnosti. Ustavno sodišče RS je to sodbo z odločbo št. Up-740/12-21 z dne 2. 7. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - dejanski stroški prevoza in prehrane - rok za uveljavljanje stroškov
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik 13. 11. 2013 vložil napoved za odmero dohodnine za leto 2012, na podlagi samoprijave. Prav tako v zadevi ni sporno, da izplačevalec dohodka, ki ga je v samoprijavi napovedal tožnik, ni plačnik davka v smislu določbe 58. člena ZDavP-2, zato mora davčni zavezanec že v napovedi za odmero dohodnine uveljavljati dejanske stroške prevoza na delo in stroške prehrane. Pogoj za obravnavo teh stroškov oziroma zmanjšanje davčne osnove za njihovo višino pa njihovo uveljavljanje v pravočasni napovedi. V obravnavani zadevi bi bila napoved pravočasno vložena skladno z določbo 288.člena ZDavP-2, oziroma v skladu z določbo šestega odstavka 267. člena ZDavP-2, torej do 31. 7. za preteklo leto.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - pogodba FIP
Zahteva upravnim organom, ki odločajo v denacionalizacijskih postopkih, da v vsakem posameznem primeru ugotavljajo, ali je bila v tujini izplačana (ali predvidena) odškodnina primerna (odvzetemu premoženju) in ali je zajela vse kategorije podržavljenega premoženja, bi presegla namen zakonodajalca, ki ga je skušal doseči z ZDen. Ugotavljanje, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po avstrijskih predpisih, bi pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Vsaka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je samostojna prošnja in kot tako jo je potrebno v smislu 32.a člena ZBPP tudi obravnavati. Sklicevanje na že prej odobrene prošnje in okoliščine, ki so takrat obstajale (leto 2011), v zadevi ni relevantno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stavbno zemljišče - zazidano stavbo zemljišče
Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka. Ta določba se tudi sicer nanaša na prostore, za kar v obravnavanem primeru ne gre, saj je iz (sicer vsebinsko skope) obrazložitve obeh odločb razvidno, da gre za dostope, dovoze in dvorišča.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - prosti preudarek
Tožnik kot prokurist podjetja B.B. s.p. bi moral poznati vsaj osnovne obveznosti podjetja na območju njegove ustanovitve in delovanja, predvsem glede njegove statusne oblike, ki je povezana z odgovornostjo za poslovanje v pravnem prometu in tudi nasproti tretjim osebam. Že nepoznavanje teh podatkov ter ugotovitev, da podjetje ne opravlja registrirane dejavnosti, da nima poslovnih prostorov in tožnikovo nepoznavanje kraja oziroma države opravljanja dela, je utemeljeno vzbudilo domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, predvsem je tožena stranka utemeljeno podvomila o dejanskem namenu njegovega prebivanja v Sloveniji. Ker gre v konkretnem primeru za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole omejen v tem smislu, da sodišče ne presoja primernosti uporabe prostega preudarka, pač pa je v konkretnem primeru pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe relevantno le to, da so bili v konkretnem primeru podani razlogi za izdajo izpodbijane odločbe in da so ti razlogi ustrezno pojasnjeni.