zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - pogodba FIP
Zahteva upravnim organom, ki odločajo v denacionalizacijskih postopkih, da v vsakem posameznem primeru ugotavljajo, ali je bila v tujini izplačana (ali predvidena) odškodnina primerna (odvzetemu premoženju) in ali je zajela vse kategorije podržavljenega premoženja, bi presegla namen zakonodajalca, ki ga je skušal doseči z ZDen. Ugotavljanje, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po avstrijskih predpisih, bi pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - prosti preudarek
Tožnik kot prokurist podjetja B.B. s.p. bi moral poznati vsaj osnovne obveznosti podjetja na območju njegove ustanovitve in delovanja, predvsem glede njegove statusne oblike, ki je povezana z odgovornostjo za poslovanje v pravnem prometu in tudi nasproti tretjim osebam. Že nepoznavanje teh podatkov ter ugotovitev, da podjetje ne opravlja registrirane dejavnosti, da nima poslovnih prostorov in tožnikovo nepoznavanje kraja oziroma države opravljanja dela, je utemeljeno vzbudilo domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, predvsem je tožena stranka utemeljeno podvomila o dejanskem namenu njegovega prebivanja v Sloveniji. Ker gre v konkretnem primeru za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole omejen v tem smislu, da sodišče ne presoja primernosti uporabe prostega preudarka, pač pa je v konkretnem primeru pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe relevantno le to, da so bili v konkretnem primeru podani razlogi za izdajo izpodbijane odločbe in da so ti razlogi ustrezno pojasnjeni.
ZUJIK člen 94, 94/5, 114. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12, 13, 14. ZUP člen 214.
Kot je razvidno iz tožnikove izjave z dne 25. 5. 2015 na prejeto obvestilo, ki se nahaja v upravnih spisih, je v njej - enako kot v tožbi - zatrjeval prenizko točkovanje pri petih kriterijih in za to navajal tudi razloge. Na te njegove pomisleke tožena stranka ni odgovorila oziroma v izpodbijani odločbi navaja samo, da je komisija ponovno proučila vlogo prijavitelja in ni spremenila mnenja. Takšna obrazložitev pa je pomanjkljiva in v spornem delu - glede točkovanja projekta pri petih v tožbi navedenih kriterijih - ne omogoča preizkusa, ali so bili pri ocenjevanju očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja.
ZDoh člen 12, 15, 15/1, 15/1-4. ZUP člen 20, 21, 96.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - dokazovanje - zaslišanje priče
Na podlagi podatkov upravnih spisov (elektronskih sporočil odvetnika in uradnih zaznamkov) sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih je po pooblaščencu navajal tožnik, njegovih izostankov ne opravičujejo in kažejo zgolj na zavlačevanje postopka. Ob že podani pisni izjavi tožnika in predloženih listinah njegovo ponovno (dodatno) zaslišanje tudi po presoji sodišča ne bi moglo vplivati na odločitev v zadevi. Z neizvedbo dokaza z izjavo stranke, ki se v upravnem postopku uporabi le, kolikor za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, ki ga je v svoji vlogi (tudi povsem nesubstancirano) predlagal tožnik, zato po presoji sodišča ni prišlo do kršitve načela materialne resnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - sodna prepoved
Po določbi 13. člena ZUPJS se od lastnega dohodka odštevajo zgolj izplačane preživnine, največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora oziroma periodični dohodki, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov in drugih izjem dohodkov, ki bi jih bilo mogoče odšteti od dohodka prosilca, ZUPJS ne predvideva. Zato se sodne prepovedi ne morejo upoštevati kot zakonska dovoljena izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZTuj-2A člen 37, 37a, 37a/1, 60, 60/3.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - začasna odredba - procesne predpostavke - aktivna legitimacija - tožba delodajalca
Z ZTuj-2A je prišlo do spremembe zakonske ureditve, ki je uvedla institut enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. O tem se odloča v postopku pred upravno enoto, ki pa od Zavoda po uradni dolžnosti zahteva, da poda soglasje k izdaji ali podaljšanju takšnega dovoljenja (37. in 37a. člen ZTuj-2). Ob tej spremembi je bila v zakon dodana nova določba prvega odstavka 37a. člena, po kateri se v primeru, ko soglasje za izdajo enotnega dovoljenja ni zavrnjeno iz razlogov na strani tujca, odločba o zavrnitvi izdaje enotnega dovoljenja vroči tudi delodajalcu. Pri tem zakon ne določa, da se delodajalec o izdani odločbi le obvesti, ampak izrecno, da se mu odločba vroči. S tem je zakonodajalec za primere, ki jih zajema navedena določba, delodajalca vključil v postopek glede enotnega dovoljenja ter mu po presoji sodišča priznal pravno korist in aktivno legitimacijo za izpodbijanje izdane zavrnilne odločbe. V primerih, ko je bilo soglasje zavrnjeno zaradi razlogov, ki niso na strani tujca, bo namreč odločbo lahko vsebinsko učinkovito izpodbijal prav delodajalec in ne sam tujec.
Tožnikove navedbe, da kot samostojni podjetnik za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje A.A., ki je bil dober in vesten delavec in je samostojno opravljal delo zastopnika, so povsem splošne. Povsem pavšalno pa je tudi tožnikovo zatrjevanje, da bi mu z izvršitvijo 2. točke izreka izpodbijane odločbe nastala nenadomestljiva škoda, saj da bi imel zaradi odhoda delavca A.A. veliko materialno škodo, ki je v kratkem času ne bi mogel nadomestiti z drugim delavcem, ker gre za dela, ki zahtevajo veliko specialnega znanja. Pri tem tožnik zatrjevane škode, ki naj bi bila materialna, ne opredeli po višini, pa tudi sicer je ne konkretizira. Prav tako ne obrazloži, zakaj naj bi bila škoda težko popravljiva oziroma kakšna naj bi bila nenadomestljiva specialna znanja tujca, na katera se sklicuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je na podlagi določb 24. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v konkretnem primeru zavrnila in razumno obrazložila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - odhod iz Republike Slovenije - odhod zaradi zaposlitve
Sodišče se strinja z ugotovitvijo drugostopenjskega organa, da tožničin odhod iz Slovenije zaradi zaposlitve oktobra 1991 (najkasneje do 8. 10. 1991) ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v smislu 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj je tožnica zapustila Slovenijo pred 26. 2. 1992 in pred 7. 11. 1992, ko je bila z dokončno odločbo Ministrstva za notranje zadeve izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo istega organa, da tožnica tudi ni izkazala nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
žrtev vojnega nasilja - odškodnina za izgubo življenja bližnjega - višina odškodnine
Vsakemu upravičencu pripada odškodnina v fiksnem znesku, ki ga je za vse primere enako določil zakonodajalec. To pomeni, da se pri odmeri odškodnine ne upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, zato sodišče ne more upoštevati tožničinih ugovorov o posledicah, ki jih je trpela zaradi smrti mame.
ZJU člen 7, 27, 61, 62, 65, 65/1, 65/1-3, 65/1-4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 22.
Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.
ZV-1 člen 139, 141, 199a. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-6.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - začasna odredba
V obravnavani zadevi gre za tožbo, ki je vložena zoper odločbo, s katero je toženka pozitivno odločila o podelitvi koncesije in določila rok za sklenitev koncesijske pogodbe. Ta odločba je bila izdana na tožničino vlogo (pobudo) in je v celoti sledila tožničini volji, izraženi v njeni vlogi. Sklenitev pogodbe je torej uresničitev upravičenja, ki izvira iz pozitivne odločbe o podelitvi koncesije. Zato izpodbijana odločba v tem delu ne določa obveznosti tožnice, temveč zgolj rok za uresničenje upravičenja, ki ga je tožnica pridobila iz same odločbe (sklenitev koncesijske pogodbe).
Namen določitve bivalnih in drugih prostorov s strožjim režimom v zaprtem zavodu ali oddelku, v katere se lahko začasno namestijo obsojenci, je zagotovitev varnosti obsojencev in delavcev zavoda ter zagotovitev reda in miru v zavodu. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožeči stranki obstajajo razlogi za podaljšanje namestitve v bivalnih prostorih s strožjim režimom, sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku uporabljeno pravilno.
tožba v upravnem sporu - tožba zoper sklep občinskega sveta - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep najprej sprejet na seji občinskega sveta dne 27. 5. 2015, sklep pa je toženka potrdila na svoji naslednji seji dne 9. 11. 2015, od dneva katere teče rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Na tej seji je bil, kot izhaja to iz zapisnika, prisoten tudi tožnik. Ta je tožbo v upravnem sporu vložil dne 15. 12. 2015, torej po poteku roka, ki ga ZUS-1 določa za sprožitev upravnega spora.
trošarina - vračilo trošarine - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije
V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, iz opisa postopka pa je razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - sklep o uvedbi postopka razlastitve
Glede očitka tožnikov, da investitor ni izkazal pravice graditi na zemljiščih v njuni lasti, pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi 8. alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP) poleg dokazil iz 56. člena ZGO-1 kot dokazilo o pravici graditi, ki je po 66. členu ZGO-1 eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, šteje tudi sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve. Postopka razlastitve sta bila v obravnavanem primeru uvedena s sklepoma, ki ju je po presoji sodišča ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi pravilno upoštevalo kot dokaz o pravici graditi na zemljiščih tožnikov.
Prisilna izvršitev davčnih obveznosti se lahko odloži le v dveh primerih: če je bil pred tem odobren odlog plačila davčnih obveznosti ali njihovo obročno plačevanje, in v primeru, če davčni organ spozna, da bi bilo pritožbi zoper sklep o izvršbi mogoče ugoditi in odloži izvršbo iz tega razloga – pa še to lahko stori le uradoma.
ZPIZ-2 člen 159. ZUJF člen 10, 203. ZZVZZ člen 60, 60/1. ZDavP-2 člen 101, 102, 102/4, 103.
davčna izvršba - odlog oziroma obročno plačilo dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - zavrženje predloga
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) dalje ni več. V obeh odločbah se pravilno ugotavlja tudi, da tožniku ni mogoče odobriti odloga in obročnega plačevanja akontacije dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZDavP-2.
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Parceli predvidenega posega se v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. To pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.
mednarodna zaščita - preganjanje - razlogi preganjanja - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - nova dejstva in novi dokazi - prosilec iz Nigerije
Ni mogoče ugotoviti, da bi bilo nasilje, zaradi katerega je tožnik leta 2008 zapustil izvorno državo, pogojeno in vzpodbujeno zaradi njegove pripadnosti etnični skupini, saj preučene informacije o stanju v izvorni državi takšnega zaključka ne omogočajo.
Čeprav se v informacijah omenja etnična pripadnost članov MEND, je iz celotne analize virov razvidno, da gre pri dogajanju na območju Delta Niger za nasilje med MEND in nigerijsko vlado, ki je utemeljeno na socialni problematiki zaradi nepravične delitve dobička iz prodaje nafte, ne pa za nasilje etnične skupine Urubo usmerjeno proti etnični skupini Igbo, kot je to zatrjeval tožnik.
Pri presoji, ali je mogoče in potrebno novo dejstvo pri presoji priznanja statusa subsidiarne zaščite upoštevati, je sodišče – glede na to, da gre pri pravici iz 3. člena MKVČP za absolutno zavarovano pravico – kot pomembno štelo, da tožnik tekom postopka ni zatrjeval, da bi bil kot pripadnik etnične skupine Igbo, ki naj bi zahtevala ustanovitev neodvisne države, politično aktiven oziroma da bil podpornik ali vsaj simpatizer gibanja za neodvisnost, zaradi česar bi bil v izvorni državi morebiti lahko izpostavljen preganjanju zaradi političnega prepričanja ali tveganju, da utrpi resno škodo.