brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Vsaka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je samostojna prošnja in kot tako jo je potrebno v smislu 32.a člena ZBPP tudi obravnavati. Sklicevanje na že prej odobrene prošnje in okoliščine, ki so takrat obstajale (leto 2011), v zadevi ni relevantno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stavbno zemljišče - zazidano stavbo zemljišče
Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka. Ta določba se tudi sicer nanaša na prostore, za kar v obravnavanem primeru ne gre, saj je iz (sicer vsebinsko skope) obrazložitve obeh odločb razvidno, da gre za dostope, dovoze in dvorišča.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - pogodba FIP
Zahteva upravnim organom, ki odločajo v denacionalizacijskih postopkih, da v vsakem posameznem primeru ugotavljajo, ali je bila v tujini izplačana (ali predvidena) odškodnina primerna (odvzetemu premoženju) in ali je zajela vse kategorije podržavljenega premoženja, bi presegla namen zakonodajalca, ki ga je skušal doseči z ZDen. Ugotavljanje, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po avstrijskih predpisih, bi pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
Namen določitve bivalnih in drugih prostorov s strožjim režimom v zaprtem zavodu ali oddelku, v katere se lahko začasno namestijo obsojenci, je zagotovitev varnosti obsojencev in delavcev zavoda ter zagotovitev reda in miru v zavodu. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožeči stranki obstajajo razlogi za podaljšanje namestitve v bivalnih prostorih s strožjim režimom, sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku uporabljeno pravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je na podlagi določb 24. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v konkretnem primeru zavrnila in razumno obrazložila.
ZV-1 člen 139, 141, 199a. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-6.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - začasna odredba
V obravnavani zadevi gre za tožbo, ki je vložena zoper odločbo, s katero je toženka pozitivno odločila o podelitvi koncesije in določila rok za sklenitev koncesijske pogodbe. Ta odločba je bila izdana na tožničino vlogo (pobudo) in je v celoti sledila tožničini volji, izraženi v njeni vlogi. Sklenitev pogodbe je torej uresničitev upravičenja, ki izvira iz pozitivne odločbe o podelitvi koncesije. Zato izpodbijana odločba v tem delu ne določa obveznosti tožnice, temveč zgolj rok za uresničenje upravičenja, ki ga je tožnica pridobila iz same odločbe (sklenitev koncesijske pogodbe).
ZPIZ-2 člen 159. ZUJF člen 10, 203. ZZVZZ člen 60, 60/1. ZDavP-2 člen 101, 102, 102/4, 103.
davčna izvršba - odlog oziroma obročno plačilo dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - zavrženje predloga
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) dalje ni več. V obeh odločbah se pravilno ugotavlja tudi, da tožniku ni mogoče odobriti odloga in obročnega plačevanja akontacije dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožeča stranka je bila v nepravdni zadevi pozvana, da v roku 30 dni založi predujem za nagrado izvedenca oziroma predloži v istem roku ustrezno odločbo brezplačne pravne pomoči, in sicer za plačilo predujma. Glede na to, da je tožeča stranka vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči vložila v tem roku, trditev tožene stranke, da zahteva brezplačno pravno pomoč za povračilo stroškov izvedenca za izvedensko mnenje, ki je nastalo že pred vložitvijo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni pravilno.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZTuj-2A člen 37, 37a, 37a/1, 60, 60/3.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - začasna odredba - procesne predpostavke - aktivna legitimacija - tožba delodajalca
Z ZTuj-2A je prišlo do spremembe zakonske ureditve, ki je uvedla institut enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. O tem se odloča v postopku pred upravno enoto, ki pa od Zavoda po uradni dolžnosti zahteva, da poda soglasje k izdaji ali podaljšanju takšnega dovoljenja (37. in 37a. člen ZTuj-2). Ob tej spremembi je bila v zakon dodana nova določba prvega odstavka 37a. člena, po kateri se v primeru, ko soglasje za izdajo enotnega dovoljenja ni zavrnjeno iz razlogov na strani tujca, odločba o zavrnitvi izdaje enotnega dovoljenja vroči tudi delodajalcu. Pri tem zakon ne določa, da se delodajalec o izdani odločbi le obvesti, ampak izrecno, da se mu odločba vroči. S tem je zakonodajalec za primere, ki jih zajema navedena določba, delodajalca vključil v postopek glede enotnega dovoljenja ter mu po presoji sodišča priznal pravno korist in aktivno legitimacijo za izpodbijanje izdane zavrnilne odločbe. V primerih, ko je bilo soglasje zavrnjeno zaradi razlogov, ki niso na strani tujca, bo namreč odločbo lahko vsebinsko učinkovito izpodbijal prav delodajalec in ne sam tujec.
Tožnikove navedbe, da kot samostojni podjetnik za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje A.A., ki je bil dober in vesten delavec in je samostojno opravljal delo zastopnika, so povsem splošne. Povsem pavšalno pa je tudi tožnikovo zatrjevanje, da bi mu z izvršitvijo 2. točke izreka izpodbijane odločbe nastala nenadomestljiva škoda, saj da bi imel zaradi odhoda delavca A.A. veliko materialno škodo, ki je v kratkem času ne bi mogel nadomestiti z drugim delavcem, ker gre za dela, ki zahtevajo veliko specialnega znanja. Pri tem tožnik zatrjevane škode, ki naj bi bila materialna, ne opredeli po višini, pa tudi sicer je ne konkretizira. Prav tako ne obrazloži, zakaj naj bi bila škoda težko popravljiva oziroma kakšna naj bi bila nenadomestljiva specialna znanja tujca, na katera se sklicuje.
ZMed člen 58. ZUP člen 43, 142. ZUS-1 člen 17, 17/1.
pridobitev lastninskega deleža v premoženju radijskega programa - izvajanje radijske dejavnosti - razširjenje radijske frekvence - oglaševanje - prevladujoč položaj družbe - stranski udeleženec - pravni interes
Tožniku ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca niti iz razloga, ki ga tožnik navaja v obravnavani vlogi in tudi v tožbi, da sta z družbo A. d.d. konkurenta in da je tudi tožnik sam imel namen kupiti lastniški delež izdajatelja B. d.o.o. S tem namreč tožnik po presoji sodišča ne varuje svoje pravne koristi v razmerju do gospodarskega subjekta, s katerim je v konkurenčnem razmerju in je imetnik odločbe o izdaji predhodnega soglasja, marveč zgolj zatrjuje svoj dejanski, ekonomski interes, kar pa kot že navedeno ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku.
Tožbo lahko glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 vloži le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz točke 1 izreka izpodbijane odločbe pa nesporno izhaja, da se izdano soglasje Ministrstva za kulturo glasi na pravno osebo A. d.d. in ne na tožnika. Tožnik v tem postopku ni imel statusa stranskega udeleženca, saj je bila njegova zahteva za vstop v postopek in priznanje statusa stranskega udeleženca z izpodbijanim sklepom z dne 13. 1. 2016 pravilno in zakonito ter pravnomočno zavrnjena.
trošarina - vračilo trošarine - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije
V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, iz opisa postopka pa je razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - izpodbijanje izvršilnega naslova
Podlaga za izpodbijani sklep je izvršljiva odločba. Obveznost, ki se tožnici nalaga z odločbo, davčni organ s sklepom zgolj izvršuje in o njej ne odloča niti ne preizkuša, če je odločba pravilna. Zato tožnica ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na izdano odločbo oziroma na okoliščine, ki so povezane z njeno izdajo, kot so njeno takratno psihično stanje in odnosi s sorodniki in kar vse naj bi po navedbah v tožbi vplivalo na to, da sta odločba in posledično izpodbijani sklep nezakonita.
URS člen 53. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
rejništvo - odvzem otrok starim staršem - pravica do zasebnega in družinskega življenja - pravica do družine
Tožnica je živela v družinski skupnosti z vnukoma, ki pa je bila nepričakovano in nenapovedano brez uradne odločitve zgolj z izvršenim dejanjem CSD prekinjena, s tem pa je bilo poseženo v pravico do družine in do zasebnega in družinskega življenja babice in vnukov.
ZJU člen 7, 27, 61, 62, 65, 65/1, 65/1-3, 65/1-4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 22.
Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Parceli predvidenega posega se v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. To pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.
Tožnica v postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih ZUreP-1, ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnica uveljavlja le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Tožena stranka je od tožnika zahtevala, da dostavi dokazila, ki se tičejo njegovega materialnega stanja, ki jih ne more pridobiti sama, kakor tudi dokazila, ki se nanašajo na utemeljenost njegovega zahtevka, glede katerega prosi za brezplačno pravno pomoč. V pozivu ga je tudi opozorila, da kolikor v roku 8 dni vloge ne bo dopolnil, bo prošnjo zavrgla. Po podatkih spisa tožnik navedenih listin, ki so relevantne za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega in stvarnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, toženi stranki ni dostavil. Zato je bila njegova prošnja utemeljeno zavržena kot nepopolna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - sklep o uvedbi postopka razlastitve
Glede očitka tožnikov, da investitor ni izkazal pravice graditi na zemljiščih v njuni lasti, pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi 8. alineje prvega odstavka 54. člena ZUPUDPP) poleg dokazil iz 56. člena ZGO-1 kot dokazilo o pravici graditi, ki je po 66. členu ZGO-1 eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, šteje tudi sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve. Postopka razlastitve sta bila v obravnavanem primeru uvedena s sklepoma, ki ju je po presoji sodišča ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi pravilno upoštevalo kot dokaz o pravici graditi na zemljiščih tožnikov.
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
mednarodna zaščita - preganjanje - razlogi preganjanja - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - nova dejstva in novi dokazi - prosilec iz Nigerije
Ni mogoče ugotoviti, da bi bilo nasilje, zaradi katerega je tožnik leta 2008 zapustil izvorno državo, pogojeno in vzpodbujeno zaradi njegove pripadnosti etnični skupini, saj preučene informacije o stanju v izvorni državi takšnega zaključka ne omogočajo.
Čeprav se v informacijah omenja etnična pripadnost članov MEND, je iz celotne analize virov razvidno, da gre pri dogajanju na območju Delta Niger za nasilje med MEND in nigerijsko vlado, ki je utemeljeno na socialni problematiki zaradi nepravične delitve dobička iz prodaje nafte, ne pa za nasilje etnične skupine Urubo usmerjeno proti etnični skupini Igbo, kot je to zatrjeval tožnik.
Pri presoji, ali je mogoče in potrebno novo dejstvo pri presoji priznanja statusa subsidiarne zaščite upoštevati, je sodišče – glede na to, da gre pri pravici iz 3. člena MKVČP za absolutno zavarovano pravico – kot pomembno štelo, da tožnik tekom postopka ni zatrjeval, da bi bil kot pripadnik etnične skupine Igbo, ki naj bi zahtevala ustanovitev neodvisne države, politično aktiven oziroma da bil podpornik ali vsaj simpatizer gibanja za neodvisnost, zaradi česar bi bil v izvorni državi morebiti lahko izpostavljen preganjanju zaradi političnega prepričanja ali tveganju, da utrpi resno škodo.