URS člen 2, 23, 23/1, 25, 34. ZBPP člen 13, 13/2. ZDavP-2 člen 160, 160/1. ZIZ člen 102, 120.
plačilo sodne takse - taksna oprostitev - vir prejemkov - prisilen sodni poseg - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - načelo socialne države
Razlaga, ki pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje zaradi plačila sodne takse napolnjuje tako, da se ne upošteva prisilnih sodnih posegov na prejemke, zaradi katerih je že dosežen mejni eksistenčni prag sredstev za preživljanje, ni skladna z ustavnim načelom socialne države in ustavno nedopustno posega v pravici do dostopa do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave na način, ki prizadeva socialno šibke posameznike. Gre za prekomerno utesnjujočo razlago, ki sili stranke, da plačajo sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov. S takšno razlago se pred stranke postavlja nepremostljivo stroškovno oviro.
V kolikor ni dogovorjeno drugače stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo.
Določbe o stroških (tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) so materialno-pravne narave, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZKP člen 156. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bila dokumentacija družbe A. A. pridobljena nezakonito, ker se v sodnem spisu ne nahaja dodatno zaprosilo avstrijskega tožilstva pristojnim pravosodnim organom v Liechtensteinu, saj je v tem primeru šlo za postopke, ki so se vršili v Republiki Avstriji. Hišna preiskava, opravljena v pisarni dr. B. B., je bila opravljena na podlagi zaprosila avstrijskega tožilstva in za njihove potrebe, ne pa za potrebe morebitnih postopkov v Republiki Sloveniji. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi zaprosila z dne 29. 3. 2011 za potrebe predhodnega postopka v Republiki Sloveniji pridobilo dokumentacijo družbe A. A. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je dokumentacija A. A. prišla v kazenski spis na osnovi dveh med seboj popolnoma neodvisnih poteh. Prva je bila preko zaprosila Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo izdano že 29. 3. 2011, druga pa preko pooblaščencev oškodovanca C. C., d. o. o., ki so dokumentacijo družbe A. A. priložili k naznanilu kaznivega dejanja dne 18. 5. 2011. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje okoliščina, da so tudi pooblaščenci priložili isto dokumentacijo, kot je bila pridobljena po uradni poti s strani Okrožnega sodišča v Celju, ne pomeni, da so podatki o ekonomskih upravičencih družbe A. A. nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Za odredbo, izdano na podlagi 156. člena ZKP, se zahtevajo le razlogi za sum. Ker je bilo zaprosilo preiskovalnega sodnika izdano na podlagi Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki formalne odredbe ne predvideva, je pomembno le, ali je preiskovalni sodnik zaprosilo sestavil tako, da je vsebovalo vse potrebno, kar mora odredba po 156. členu ZKP vsebovati, ne pa tudi formalni naziv.
ZPP člen 154, 155. ZFPPIPP 212, 212/1, 215, 215/3, 217.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava – pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi – učinek potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – terjatev po začetku prisilne poravnave – terjatev, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave – potrebnost tožbe
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravnomočno končani postopek - novi dokazi - dokazi, nastali po pravnomočnosti sodbe v primarnem postopku - zavrženje predloga za obnovo postopka - vročitev predloga za obnovo postopka nasprotni stranki - razpis naroka
Novi dokazi so lahko le tisti, ki so obstajali že v času, ko je tekel primarni postopek, pa stranka zanje (brez svoje krivde) ni vedela do trenutka, ko je nove dokaze še lahko predlagala.
Skladno s pravno teorijo lahko sodišče predlog za obnovo postopka zavrže tudi po tem, ko je vročen nasprotni stranki in celo po razpisu naroka.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084385
ZN člen 35, 35/2, 43, 43/1, 45, 45/1, 47, 48, 49, 49/1, 50, 50/1, 50/2, 51, 51/1, 51/1-1. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZPP člen 200, 200/2. ZOdvT člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200, 3212, 6002.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – podpis pogodbe – notarski zapis – predpisana oblika – potrditev zasebne listine – notarska listina – konvalidacija pogodbe z realizacijo – obličnost – ničnost darilne pogodbe – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – povišanje odvetniških nagrad – stroški postopka – opravljanje storitev za več strank – nagrada za postopek – nagrada za posel – nova stopnja – pritožbena obravnava – nagrada za narok – pavšalni znesek za plačilo materialnih stroškov – udeležba intervenienta
Kakšna je morala biti vsebina notarskega zapisa, je predpisoval 43. člen ZN. Med njegove obvezne sestavine je ta določba uvrščala (poleg podpisa notarja in zapisnih prič) tudi podpise udeležencev pravnega posla (7. točka prvega odstavka 43. člena ZN). Konkreten notarski zapis podpisa toženca kot preživljanca ne vsebuje. Notarski zapis, ne glede na to, da drugih pomanjkljivosti nima, ni izdelan tako kot to predpisuje 43. člen ZN. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sicer podpisana s strani obeh pogodbenih strank in spojena s konkretnim (vsebinsko pomanjkljivim) notarskim zapisom, zato ni pridobila lastnosti notarskega zapisa (prvi odstavek 49. člena ZN). Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, to je v obliki notarskega zapisa (47. člena ZN), pa ni veljavna (48. člen ZN).
Konvalidacija pogodbe z realizacijo je po obligacijskih predpisih mogoča le v primeru, ko je bila kršena zahteva po pisni obliki. Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja.
Toženca do povišanje priznane nagrade za narok zato, ker pooblaščenec zastopa dve stranki, nista upravičena. Po 8. členu ZOdvT prejme odvetnik, ki v isti zadevi opravlja storitve za več strank, nagrade in izdatke le enkrat, po tar. št. 1200 ZOdvT pa povišanje nagrad zaradi zastopanja več strank ni določeno na splošno, ampak se iz tega razloga poveča le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožbeni postopek je sicer nova stopnja v postopku, a še vedno ista zadeva. Ker je bil pavšalni znesek materialnih stroškov tožencema priznan že s sodbo sodišča prve stopnje, do ponovnega priznanja tega stroška ob upoštevanju tar. št. 6002 ZOdvT nista upravičena.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0053521
ZIZ člen 15. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11. SZ-1 člen 72, 72/1.
stranka v postopku - sposobnost biti stranka v postopku - etažni lastniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skupnost lastnikov kot pravna oseba - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku
Kot upnik v predmetni zadevi nastopajo „Etažni lastniki večstanovanjske stavbe“, ki sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku, oznaka „etažni lastniki“ pa ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena in konkretne fizične osebe z imeni in priimki oziroma konkretne pravne osebe s firmami niso navedene.
Zahteva po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici je po vsebini izredno pravno sredstvo, ki se uporabi tudi v primeru očitne kršitve materialnega prava. Za očitno kršitev materialnega zakona ne gre v primeru, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko razume na več načinov, organ pa je odločitev oprl na eno od možnih razlag.
Družinska pokojnina se v primeru otrok zavarovanca dodeljuje za čas, ko se oseba še ni zmožna sama preživljati in se usposablja, da bi pridobila znanje oziroma poklic, ki bi ji omogočal nadaljnje samostojno preživljanje. Tožnica je srednješolsko izobrazbo že pridobila in je šolanje nadaljevala na Visoki šoli, na kateri je opravila vse tri letnike in bila nato dve šolski leti vpisana kot absolventka. Tožena stranka ni uporabila materialnega predpisa tako, da bi ga očitno kršila, ko je štela, da je tožnica s tem, ko je bila 2 leti vpisana kot absolventka na Visoki šoli že izčrpala vse možnosti za pridobitev oziroma podaljšanje statusa za šolanje na tej visokošolski ustanovi. Njenega vpisa v 1. letnik izobraževalnega centra v program pek ni mogoče šteti kot nadaljevanje šolanja. To pa pomeni, da je mogoče pojem „do konca šolanja“, določen v prvem odstavku 57. člena ZPIZ-2, do katerega ima otrok umrlega zavarovanca pravico do družinske pokojnine, razlagati na način, kot ga je razlagala tožena stranka v upravni odločbi v predsodnem postopku. Če se da predpis razlagati tudi na takšen način, pa ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kar je pogoj za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 274. člena ZUP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine.
Z novelo ZIZ-J spremenjena določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati tudi za nazaj. Navedeno določbo, po kateri je izvršbo na upnikov predlog mogoče odložiti le za največ eno leto, je zaradi prepovedi retroaktivnosti mogoče upoštevati šele od uveljavitve ZIZ-J, to je od 30. 7. 2014 dalje. Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako velja le za predloge za odlog izvršbe, ki jih upniki vložijo po 30. 7. 2014, oz. je zakonsko omejitev odloga izvršbe na največ eno leto treba začeti šteti šele od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga, ki je bil izdan po začetku veljavnosti ZIZ-J.
vpliv začetka prisilne poravnave na začete pravdne postopke
Sam začetek postopka prisilne poravnave na obravnavani postopek nima nobenega vpliva. Posledico, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevku zgolj pod pogoji, določenimi v prisilni poravnavi, bi lahko povzročila šele njena pravnomočna potrditev.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - oderuška pogodba - prevara - ničnost - izpodbojnost - varščina - odstopnina
Pogoji oderuške pogodbe niso podani in zato sporna najemna pogodba ni nična (prvi odstavek 119. člena OZ). Tudi po oceni pritožbenega sodišča je glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva več kot očitno, da se tožena stranka kot gospodarski subjekt ne more uspešno sklicevati na nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost pri sklepanju sporne najemne pogodbe, in sicer v smeri, da si je tožeča stranka s to pogodbo izgovorila nesorazmerno visoko najemnino in varščino.
Zadostuje, da se senat ob preizkusu pripornih razlogov po pravnomočni obtožnici, sklicuje na izkazanost utemeljenega suma iz pravnomočne obtožnice. Samo v kolikor bi kateri od dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, utemeljenost suma omajal do te mere, da le-ta ne bi bila več podana, bi bilo potrebno iz razloga, ker ni več podana predpostavka za odločanje o priporu, pripor odpraviti. Okoliščine, da se je prvostopenjsko sodišče po zaslišanju dveh strokovnih prič zaradi preveritve izvedenskega mnenja izvedenca B. odločilo postaviti drugega izvedenca, pa ni mogoče šteti, kot to zmotno tolmači obramba, da je izvedensko mnenje izvedenca B. omajano do te mere, da bi bilo potrebno iz tega razloga šteti, da utemeljen sum ni več podan.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084402
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 71. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-4. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – plačilo stroškov za dobavljeno vodo – upravnik – pooblastila upravnika – poravnava zapadlih obveznosti – neplačilo storitev
Upoštevaje ugotovitev, da je bila pogodba, iz katere izvira terjatev, sklenjena med tožnikom (javnim podjetjem) in etažnimi lastniki, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da ima tožnik v primeru neplačila storitev terjatev do etažnega lastnika in ne do upravnika. Pravilen je argument sodbe, da upravnik na podlagi zakona – obstoj morebitnega drugačnega pogodbenega dogovora ni bil zatrjevan – skrbi le za porazdelitev in izterjavo obveznosti v razmerju do etažnih lastnikov (3. točka 50. člena SZ-1 in četrta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ) in je dolžan plačila, prejeta od etažnih lastnikov, prenesti na posameznega dobavitelja (71. člen SZ-1), ni pa s tem prenesena terjatev z etažnih lastnikov na upravnika. Z morebitnim plačilom upravniku se tako toženec ni razbremenil svoje obveznosti.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
Sodna praksa v podobnih situacijah kot je obravnavana poudarja, da je presoja sodišča o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali pa ne, odvisna od okoliščin posameznega primera. Tudi če tožeča stranka ne opomni tožene stranke pred vložitvijo tožbe na izpolnitev zahtevka iz tožbe, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke dotlej povsem jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka.
oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0084437
SPZ člen 68. ZD člen 142. OZ člen 197. ZPP člen 154, 154/3, 214, 214/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
spor majhne vrednosti - načelo pisnosti - pogrebni stroški - plačilo pogrebnih stroškov - izključna uporaba solastne nepremičnine - plačevanje stroškov za podedovano solastno nepremičnino - najemnina za grob - dolg zapustnika - dolg zapuščine - stroški postopka - odgovor na pritožbo - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
V sporu majhne vrednosti je poudarjeno načelo pisnosti. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter cilji pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče je odločitev pri omejitvi dokazov na pisne dokaze v zadostni meri obrazložilo že na glavni obravnavi. Toženka, ki je bila zastopana po kvalificiranem pooblaščencu, temu tedaj ni ugovarjala. Zato se na kršitev načela kontradiktornosti, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, oziroma opuščeno zaslišanje strank in priče v pritožbenem postopku ne more več sklicevati. Ker ne opraviči, zakaj postopkovne kršitve ni grajala na prvi stopnji, je prepozna (prvi odstavek 286.b člena ZPP).
Ugotovljeni dolgovi zapustnice (kurilno olje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, RTV prispevek) in dolgovi do zapuščin (stroški pogreba in vzdrževanje groba) se delijo med dediče v sorazmerju z dednimi deleži. Po ugotovitvi, da jih je – oziroma v kakšnem obsegu – poravnal le tožnik, je od toženke upravičen terjati povračilo, zato mu je sodišče pravilno ugodilo.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poškodba izven dela
Če vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo posledico ni mogoče z gotovostjo potrditi, poškodbe izven dela ni mogoče ugotoviti kot vzroka za nastanek invalidnosti. Ob izvedenskem mnenju, da je možganska anevrizma lokalna bolezen veziva, da se pri običajnih anevrizmah ne ugotavlja bolezen vezivnega tkiva, da je takih bolnikov veliko, da so različnih starosti, da do anevrizme prihaja pri popolnoma zdravih ljudeh in da se zgodijo spontano, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ne posledica škodnega dogodka. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da je vzrok invalidnosti posledica poškodbe izven dela.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2. URS člen 2, 14, 14/2, 15, 15/2, 25.
umik pritožbe - plačilo sodne takse
V drugem odstavku 6. člena ZST-1 je določeno, da taksni zavezanec plača takso na prehodni podračun, določen za plačevanje sodnih taks sodišča, od katerega se zahteva opravo posameznega dejanja ali vodenje postopka. Ker zakon določa način izpolnitve obveznosti, se šteje obveznost za izpolnjeno le, če je izpolnjena na zakonsko predpisani način. Ker je tožnica sodno takso za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje plačala na račun nepristojnega sodišča, taksa za pritožbo po plačilnem nalogu ni bila plačana. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno, pravilna (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274. ZPIZ-1 člen 8, 193, 194, 194/4.
pokojninska doba - dodana doba - čas študija - posebna doba
Dodana doba se upošteva le pri ugotavljanju izpolnitve minimalnih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine in nima nobenega vpliva na določitev odstotka za odmero pokojninske dajatve od pokojninske osnove. Dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uspešno uveljavljati kot pokojninsko dobo v posebnem ugotovitvenem postopku, saj za to ni nobene zakonske podlage. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji čas študija všteje v pokojninsko dobo.
sklenitev pogodbe – kdaj je pogodba sklenjena – soglasje strank – ustna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – pogajanja – odstop od pogajanj – trditveno in dokazno breme – izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve – spor majhne vrednosti
Tudi ustni dogovor o odloženem plačilu zapadle terjatve je pogodba. Pogodba pa je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe, ki ostanejo na nivoju dogovarjanj o rokih in načinu odloženega plačila, ki jih je potrdila tožeča stranka, ne zavezujejo. Vsaka stranka jih lahko prekine, kadar hoče.