spor majhne vrednosti – naročniška pogodba za kabelsko televizijo – odpoved pogodbe
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo za kabelsko televizijo, da je toženec 13. 11. 2014 podal izjavo o odpovedi pogodbe in da je toženec v skladu s pogodbeno dogovorjenim odpovednim rokom dolžan še naročnino za oktober in za november 2014 ter zamudne obresti od obeh zneskov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075302
ZPP člen 163, 163/3, 214, 214/2. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 619, 642, 642/3.
podjemna pogodba – soglasje volj – sklenitev pogodbe – priznanje dejstev – sklepčnost – ponudba – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – priglasitev stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata celovito. Zato so vse vloge strank, vložene v fazi izvršilnega postopka, upoštevne tudi v nadaljnjem pravdnem postopku. Nesmiselno bi bilo zahtevati od tožene stranke, da po odstopu zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, še enkrat navede nekaj, kar je navedla že v predhodnem izvršilnem postopku.
ZPP člen 180, 180/1, 108, 108/5, 339, 339/2, 339/2-8, 354.
poziv na dopolnitev tožbe – popolnost tožbe – dopustnost tožbe – procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve
Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
V kolikor ni dogovorjeno drugače stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo.
Določbe o stroških (tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) so materialno-pravne narave, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0053521
ZIZ člen 15. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11. SZ-1 člen 72, 72/1.
stranka v postopku - sposobnost biti stranka v postopku - etažni lastniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skupnost lastnikov kot pravna oseba - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku
Kot upnik v predmetni zadevi nastopajo „Etažni lastniki večstanovanjske stavbe“, ki sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku, oznaka „etažni lastniki“ pa ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena in konkretne fizične osebe z imeni in priimki oziroma konkretne pravne osebe s firmami niso navedene.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084385
ZN člen 35, 35/2, 43, 43/1, 45, 45/1, 47, 48, 49, 49/1, 50, 50/1, 50/2, 51, 51/1, 51/1-1. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZPP člen 200, 200/2. ZOdvT člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200, 3212, 6002.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – podpis pogodbe – notarski zapis – predpisana oblika – potrditev zasebne listine – notarska listina – konvalidacija pogodbe z realizacijo – obličnost – ničnost darilne pogodbe – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – povišanje odvetniških nagrad – stroški postopka – opravljanje storitev za več strank – nagrada za postopek – nagrada za posel – nova stopnja – pritožbena obravnava – nagrada za narok – pavšalni znesek za plačilo materialnih stroškov – udeležba intervenienta
Kakšna je morala biti vsebina notarskega zapisa, je predpisoval 43. člen ZN. Med njegove obvezne sestavine je ta določba uvrščala (poleg podpisa notarja in zapisnih prič) tudi podpise udeležencev pravnega posla (7. točka prvega odstavka 43. člena ZN). Konkreten notarski zapis podpisa toženca kot preživljanca ne vsebuje. Notarski zapis, ne glede na to, da drugih pomanjkljivosti nima, ni izdelan tako kot to predpisuje 43. člen ZN. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sicer podpisana s strani obeh pogodbenih strank in spojena s konkretnim (vsebinsko pomanjkljivim) notarskim zapisom, zato ni pridobila lastnosti notarskega zapisa (prvi odstavek 49. člena ZN). Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, to je v obliki notarskega zapisa (47. člena ZN), pa ni veljavna (48. člen ZN).
Konvalidacija pogodbe z realizacijo je po obligacijskih predpisih mogoča le v primeru, ko je bila kršena zahteva po pisni obliki. Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja.
Toženca do povišanje priznane nagrade za narok zato, ker pooblaščenec zastopa dve stranki, nista upravičena. Po 8. členu ZOdvT prejme odvetnik, ki v isti zadevi opravlja storitve za več strank, nagrade in izdatke le enkrat, po tar. št. 1200 ZOdvT pa povišanje nagrad zaradi zastopanja več strank ni določeno na splošno, ampak se iz tega razloga poveča le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožbeni postopek je sicer nova stopnja v postopku, a še vedno ista zadeva. Ker je bil pavšalni znesek materialnih stroškov tožencema priznan že s sodbo sodišča prve stopnje, do ponovnega priznanja tega stroška ob upoštevanju tar. št. 6002 ZOdvT nista upravičena.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravnomočno končani postopek - novi dokazi - dokazi, nastali po pravnomočnosti sodbe v primarnem postopku - zavrženje predloga za obnovo postopka - vročitev predloga za obnovo postopka nasprotni stranki - razpis naroka
Novi dokazi so lahko le tisti, ki so obstajali že v času, ko je tekel primarni postopek, pa stranka zanje (brez svoje krivde) ni vedela do trenutka, ko je nove dokaze še lahko predlagala.
Skladno s pravno teorijo lahko sodišče predlog za obnovo postopka zavrže tudi po tem, ko je vročen nasprotni stranki in celo po razpisu naroka.
Zahteva po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici je po vsebini izredno pravno sredstvo, ki se uporabi tudi v primeru očitne kršitve materialnega prava. Za očitno kršitev materialnega zakona ne gre v primeru, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko razume na več načinov, organ pa je odločitev oprl na eno od možnih razlag.
Družinska pokojnina se v primeru otrok zavarovanca dodeljuje za čas, ko se oseba še ni zmožna sama preživljati in se usposablja, da bi pridobila znanje oziroma poklic, ki bi ji omogočal nadaljnje samostojno preživljanje. Tožnica je srednješolsko izobrazbo že pridobila in je šolanje nadaljevala na Visoki šoli, na kateri je opravila vse tri letnike in bila nato dve šolski leti vpisana kot absolventka. Tožena stranka ni uporabila materialnega predpisa tako, da bi ga očitno kršila, ko je štela, da je tožnica s tem, ko je bila 2 leti vpisana kot absolventka na Visoki šoli že izčrpala vse možnosti za pridobitev oziroma podaljšanje statusa za šolanje na tej visokošolski ustanovi. Njenega vpisa v 1. letnik izobraževalnega centra v program pek ni mogoče šteti kot nadaljevanje šolanja. To pa pomeni, da je mogoče pojem „do konca šolanja“, določen v prvem odstavku 57. člena ZPIZ-2, do katerega ima otrok umrlega zavarovanca pravico do družinske pokojnine, razlagati na način, kot ga je razlagala tožena stranka v upravni odločbi v predsodnem postopku. Če se da predpis razlagati tudi na takšen način, pa ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kar je pogoj za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 274. člena ZUP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine.
vpliv začetka prisilne poravnave na začete pravdne postopke
Sam začetek postopka prisilne poravnave na obravnavani postopek nima nobenega vpliva. Posledico, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevku zgolj pod pogoji, določenimi v prisilni poravnavi, bi lahko povzročila šele njena pravnomočna potrditev.
Z novelo ZIZ-J spremenjena določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati tudi za nazaj. Navedeno določbo, po kateri je izvršbo na upnikov predlog mogoče odložiti le za največ eno leto, je zaradi prepovedi retroaktivnosti mogoče upoštevati šele od uveljavitve ZIZ-J, to je od 30. 7. 2014 dalje. Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako velja le za predloge za odlog izvršbe, ki jih upniki vložijo po 30. 7. 2014, oz. je zakonsko omejitev odloga izvršbe na največ eno leto treba začeti šteti šele od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga, ki je bil izdan po začetku veljavnosti ZIZ-J.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - oderuška pogodba - prevara - ničnost - izpodbojnost - varščina - odstopnina
Pogoji oderuške pogodbe niso podani in zato sporna najemna pogodba ni nična (prvi odstavek 119. člena OZ). Tudi po oceni pritožbenega sodišča je glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva več kot očitno, da se tožena stranka kot gospodarski subjekt ne more uspešno sklicevati na nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost pri sklepanju sporne najemne pogodbe, in sicer v smeri, da si je tožeča stranka s to pogodbo izgovorila nesorazmerno visoko najemnino in varščino.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084402
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 71. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-4. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – plačilo stroškov za dobavljeno vodo – upravnik – pooblastila upravnika – poravnava zapadlih obveznosti – neplačilo storitev
Upoštevaje ugotovitev, da je bila pogodba, iz katere izvira terjatev, sklenjena med tožnikom (javnim podjetjem) in etažnimi lastniki, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da ima tožnik v primeru neplačila storitev terjatev do etažnega lastnika in ne do upravnika. Pravilen je argument sodbe, da upravnik na podlagi zakona – obstoj morebitnega drugačnega pogodbenega dogovora ni bil zatrjevan – skrbi le za porazdelitev in izterjavo obveznosti v razmerju do etažnih lastnikov (3. točka 50. člena SZ-1 in četrta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ) in je dolžan plačila, prejeta od etažnih lastnikov, prenesti na posameznega dobavitelja (71. člen SZ-1), ni pa s tem prenesena terjatev z etažnih lastnikov na upravnika. Z morebitnim plačilom upravniku se tako toženec ni razbremenil svoje obveznosti.
Zadostuje, da se senat ob preizkusu pripornih razlogov po pravnomočni obtožnici, sklicuje na izkazanost utemeljenega suma iz pravnomočne obtožnice. Samo v kolikor bi kateri od dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, utemeljenost suma omajal do te mere, da le-ta ne bi bila več podana, bi bilo potrebno iz razloga, ker ni več podana predpostavka za odločanje o priporu, pripor odpraviti. Okoliščine, da se je prvostopenjsko sodišče po zaslišanju dveh strokovnih prič zaradi preveritve izvedenskega mnenja izvedenca B. odločilo postaviti drugega izvedenca, pa ni mogoče šteti, kot to zmotno tolmači obramba, da je izvedensko mnenje izvedenca B. omajano do te mere, da bi bilo potrebno iz tega razloga šteti, da utemeljen sum ni več podan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0084437
SPZ člen 68. ZD člen 142. OZ člen 197. ZPP člen 154, 154/3, 214, 214/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
spor majhne vrednosti - načelo pisnosti - pogrebni stroški - plačilo pogrebnih stroškov - izključna uporaba solastne nepremičnine - plačevanje stroškov za podedovano solastno nepremičnino - najemnina za grob - dolg zapustnika - dolg zapuščine - stroški postopka - odgovor na pritožbo - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
V sporu majhne vrednosti je poudarjeno načelo pisnosti. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter cilji pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče je odločitev pri omejitvi dokazov na pisne dokaze v zadostni meri obrazložilo že na glavni obravnavi. Toženka, ki je bila zastopana po kvalificiranem pooblaščencu, temu tedaj ni ugovarjala. Zato se na kršitev načela kontradiktornosti, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, oziroma opuščeno zaslišanje strank in priče v pritožbenem postopku ne more več sklicevati. Ker ne opraviči, zakaj postopkovne kršitve ni grajala na prvi stopnji, je prepozna (prvi odstavek 286.b člena ZPP).
Ugotovljeni dolgovi zapustnice (kurilno olje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, RTV prispevek) in dolgovi do zapuščin (stroški pogreba in vzdrževanje groba) se delijo med dediče v sorazmerju z dednimi deleži. Po ugotovitvi, da jih je – oziroma v kakšnem obsegu – poravnal le tožnik, je od toženke upravičen terjati povračilo, zato mu je sodišče pravilno ugodilo.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
Sodna praksa v podobnih situacijah kot je obravnavana poudarja, da je presoja sodišča o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali pa ne, odvisna od okoliščin posameznega primera. Tudi če tožeča stranka ne opomni tožene stranke pred vložitvijo tožbe na izpolnitev zahtevka iz tožbe, to vedno in nujno ne pomeni, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz ravnanja tožene stranke dotlej povsem jasno razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka.
oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
V skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta odločbi tožene stranke nepravilni in nezakoniti, zato ju je odpravilo, tožnico pa razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravice iz invalidskega zavarovanja. Tožnica je v bistvenem delu svojega zahtevka uspela, tako glede odprave odločb in razvrstitve v ustrezno kategorijo invalidnosti kot glede priznanja pravic. Le glede datuma, od kdaj naprej je pri njej podana invalidnost, sodišče ni v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Vendar pa gre v tem primeru za sorazmerno majhen del zahtevka, ki tudi ni povzročil dodatnih stroškov strank. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožničino vlogo zavrglo. Iz uvoda sklepa izhaja, da naj bi sodišče štelo, da gre za nepopolno vlogo, saj v uvodu ni navedena tožena stranka niti za kakšen spor gre. Iz obrazložitve sklepa pa izhaja, da je sodišče po predhodnem preizkusu tožbe, ko je ugotovilo, da je bila tožba
vložena zoper odločbe prvostopnega upravnega organa, torej prezgodaj, na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo zavrglo. Ker izpodbijani sklep nasprotuje samemu sebi oziroma razlogom, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
invalid I. kategorije invalidnosti - vzrok invalidnosti - izpolnjevanje pogojev - poškodba pri delu - poklicna bolezen
Pri tožniku ni prišlo do poškodbe pri delu v smislu 66. člena ZPIZ-2 in posledično tudi ne do takšne poškodbe pri delu, zaradi katere bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo, torej da bi bila v vzročni zvezi z ugotovljeno popolno nezmožnostjo za delo oziroma I. kategorijo invalidnosti. Prav tako pri tožniku prišlo do I. kategorije invalidnosti zaradi poklicne bolezni. To pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje 42. člena ZPIZ-2, po kateri pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicna bolezen, ne glede na pokojninsko dobo. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023467
KZ-1 člen 192, 192/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov kaznivega dejanja – formalno - materialni preizkus obtožnega akta – zavrženje obtožnega akta – huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe
Sodišče prve stopnje je preseglo pooblastila, saj se je v nasprotju z določbami ZKP, ki se nanašajo na formalno - materialni preizkus obtožnega akta, spustilo v oceno in presojo doslej zbranih dokazov in na tej podlagi ugotavljalo, ali so podani znaki očitanega kaznivega dejanja. Prvostopenjsko sodišče je torej svoje zaključke o neizpolnjevanju zakonskega znaka hude kršitve ugotovilo na podlagi vsebinskega vrednotenja dokazov, na podlagi katerih je očitkom pripisalo (pre)majhno težo, kar pa je stvar glavne obravnave in je zato odločitev preuranjena.