DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016063
OZ člen 149, 179, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - višina odškodnine
Tožnik, zaposlen pri prvotoženi stranki, se je poškodoval pri delu, in sicer pri prenosu štirioglate steklene vaze. Debelina sten vaze, ki jo je tožnik moral očistiti, ni bila enakomerna, temveč se je spreminjala. Do loma vaze je prišlo na sredinskem delu vaze, kjer je bilo steklo najtanjše (0,3 mm) in kjer je bila vaza najbolj občutljiva za lom. Vaza je bila zaradi svojih dimenzij in predvsem zaradi različne debeline stekla krhka, verjetnost njenega razbitja pa zelo velika. Bila je neprimerna za uporabo kot delovni pripomoček, saj je bila preobčutljiva za prenašanje in večkratno uporabljanje. Ob upoštevanju teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je glede na njene značilnosti vaza predstavljala nevarno stvar oziroma da je rokovanje s to vazo (njeno prenašanje) predstavljalo nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo.
STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081324
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 320, 320/1, 320/1-1, 350, 350/2, 350/3, 414, 414/1, 415, 416, 416/1, 416/5, 418, 418/1, 418/1-1, 418/1-2. ZD člen 142, 142/1, 143. ZPP člen 210, 210/3.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prezadolženost – stečaj zapuščine – načelo enakega obravnavanja upnikov – stečajna masa – premoženje, ki je bilo ločeno od dedičevega premoženja
Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) do zapustnikovega dediča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Če je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan (kot v tem primeru), spadajo v stečajno maso terjatve do dedičev za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD (1. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP).
S popravnim sklepom je mogoče odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe ali sklepa. Morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče ne more sâmo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to ni zakonske podlage.
Pri zapisu o odločitvi glede stroškov postopka v izreku sodbe je očitno prišlo do pisne pomote, ko je v II. točki zmotno navedeno, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške, čeprav iz 16. točke obrazložitve sodbe izhaja nasprotno. Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni spreminjalo svoje napake pri oblikovanju volje oziroma odločitve glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka in posledično odločitve o stroških postopka, pač pa je popravilo očitno pomoto, ki se tiče tehnike pisne sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084150
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 212.
spor majhne vrednosti – plačilo odškodnine – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – ugotavljanje izgubljenega dobička – predlog za postavitev izvedenca – izvedba dokaza z izvedencem – trditveno breme – trditvena podlaga – obstoj stroškov – pravočasnost ugovora – sodna praksa
Drži, da je v skladu z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pri ugotavljanju izgubljenega dobička na tožniku trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov (stroškov). Sam po sebi razumljiv predpogoj tej tožnikovi (procesni) obveznosti pa je seveda ta, da naj bi ti stroški (odhodki) tudi dejansko nastali. V kolikor ti ne bi nastali, ali pa je tožnik (čeprav zmotno) prepričan, da naj bi bilo temu tako, ga seveda (procesno) ni moč (pri)siliti, da takšne trditve poda.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 3/2. ZMZPP člen 5.
spor z mednarodnim elementom - prodaja blaga - uporaba prava - pogodbeno pravo - dunajska konvencija
Toženka ni dobavila materiala za izgradnjo spornega mlina, kar je relevanten podatek za presojo narave pogodbe po prvem odstavku 3. člena Dunajske konvencije, prav tako pa v obravnavanem sporu stranki nista postavili trditev o tem, da je vrednostno (glede na celotno pogodbeno ceno) montaža oz. izgradnja stroja predstavljala pretežni del obveznosti tožnice (drugi odstavek 3. člena Dunajske konvencije)“. V sedaj posebej podkrepljenem delu obrazložitve se je pritožbeno sodišče tako opredelilo glede tega, kaj v predmetni zadevi ni bilo predmet trditvene podlage. Da toženka ni podala pravnorelevantnih dejstev v smislu drugega odstavka 3. člena Dunajske konvencije, drži tudi glede v pritožbi izpostavljenih trditev toženke iz 8. točke njene druge pripravljalne vloge. Toženka je namreč v le-tej izpostavila „zgolj“, da je zanjo bila sestava mlina bistvena, kar pa v tem oziru ne zadošča, saj bi morala hkrati trditi tudi, da postavka sestava oz. izgradnja mlina v celotni pogodbeni ceni predstavlja pretežni del. Le na tej podlagi je namreč po presoji pritožbenega sodišča mogoče (objektivno) zaključiti, da izvedba določene storitve predstavlja pretežni del obveznosti strani, ki dobavlja blago. Pritožbeno sodišče meni, da v tej zvezi ni moč spregledati vrednostne komponentne, saj bi bila v nasprotnem primeru možna razlaga, da zgolj zaradi subjektivne (za eno izmed strank) pomembnosti storitve ni moč uporabiti določb Dunajske konvencije, čeprav npr. vrednost blaga predstavlja 90 % ali še večji delež v ceni oz. kupnini, kar je nesprejemljivo.
- Da je potrebno v primeru terjatev iz naslova pogodbenih razmerij med gospodarskimi subjekti (ko je določena uporaba italijanskega materialnega prava) glede vprašanja zastaranja uporabiti prav 10 letni (splošni) zastaralni rok, poleg primera sodne prakse, ki ga citira sodišče prve stopnje, potrjuje tudi odločba VSL II Cpg 260/2010 z dne 8. 4. 2010.
- Sklicevanje toženke na pridržek javnega reda (5. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP) je po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru očitno neosnovano. Javnega reda ZMZPP ne definira. Pravna doktrina in sodna praksa ga, povsem splošno, opredeljujeta kot mejo uporabe tujega prava oziroma kot institut, ki ščiti domač pravni red pred tujim pravom, ki je v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli domačega prava. Tako ni vsak kogenten (prisilen) predpis del javnega reda, ampak le tisti, katerega kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto domače pravne ureditve. Glede na pravkar navedena izhodišča je povsem jasno, da obligacijskopravna pravila, ki urejajo zastaranje terjatev, ne sodijo v okvir javnega reda.
subjektivna sprememba tožbe - sprememba na strani tožene stranke - sporazum o fiduciarnem odstopu terjatve v zavarovanje - vstop v pravdo namesto prvega tožnika - sosporništvo - naknadno sosporništvo - zaobid določb o odtujitvi stvari med pravdo - odtujitev stvari med pravdo - odstop terjatve - procesno nasledstvo - privolitev strank - aktivna stvarna legitimacija
Subjektivna sprememba tožbe je lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti.
V kolikor želi pritožnik vstopiti v pravdo poleg dosedanjega prvega tožnika, potem njegov predlog ni utemeljen. Odločilnega pomena je namreč pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ne gre niti za materialno niti za formalno sosporništvo iz prvega odstavka 191. člena ZPP.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - upravljanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike slovenije - stavbna pravica - pasivna legitimacija RS
Sklad kmetijskih zemljišč je na podlagi 3. člena ZSKZ samostojna pravna oseba, na katero je RS prenesla vsa pooblastila v zvezi z gospodarjenjem in upravljanjem s premoženjem, kakor tudi sredstva, ki jih s tem pridobi. Upravljanje z zemljišči po tretjem odstavku 2. člena ZSKZ zajema tudi obremenjevanje s stavbnimi pravicami. V obravnavani zadevi, ki se nanaša na pravno usodo pogodbe, ki jo je Sklad sklenil v okviru upravljanja s premoženjem, le-ta kot samostojna pravna oseba v postopku nastopa povsem samostojno.
umik vloge - domneva umika vloge - neplačilo sodne takse - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča - očitna pomota vložnika - obvestitev pristojnega sodišča - obvestilo pred izdajo izpodbijanega sklepa - predložitev dokazila o plačilu sodne takse
V primeru obstoja očitne pomote vložnika se za ustrezen način izpolnitve te strankine obveznosti šteje tudi pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča, pri čemer je bilo sodišče o tem seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa.
vročanje – naslov za vročanje – sporočilo stranke o naslovu bivanja – sprememba naslova – nepravilna vročitev – neplačilo sodne takse – zavrženje pritožbe
Kljub temu, da je toženec opozoril, da ima bivališče v N. in sporočil točen naslov, mu je sodišče plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo vročalo na naslov P., ki ga je sodišču posredovala tožeča stranka. Sodišče ni ravnalo pravilno, kajti toženec je (z zgoraj navedeno vlogo) sodišče seznanil s spremembo naslova.
preizkus terjatev – napotitev na pravdo – judikatna terjatev
Iz tega pa je razvidno, da se podatki iz prijave ne ujemajo s predloženim izvršilnim naslovom, zaradi česar bo potreba skrbna presoja, v katerem delu je upnik izkazal obstoj izvršilnega naslova, v katerem delu pa ne in koga je treba napotiti na tožbo glede te terjatve oziroma dela te terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085822
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 18.
dobava vode – obračun porabe vode – obračun po pavšalu – fiksni stroški – nespremenljive postavke – trditvena podlaga – pomanjkljiva trditvena podlaga – trditveno in dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena
Tožena stranka je konkretizirano nasprotovala le strošku porabe vode oziroma dejstvu, da je tožeča stranka porabo vode obračunavala po pavšalu. Kljub navedenemu ugovoru tožene stranke, tožeča stranka ni podala trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, po katerih od dveh možnosti, ki sta predvideni v 18. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo (Odlok), je tožeča stranka ugotovila znesek porabe vode po pavšalu. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na obračun porabe vode (po pavšalu), pravilno zavrnilo.
Slednje pa ne velja za ostale, od porabe vode neodvisne postavke na računih. Tožeča stranka je namreč v dopolnitvi tožbe navedla, katere postavke na računih se obračunajo ne glede na porabo vode oziroma so nespremenljive in podala ustrezne trditve o teh postavkah. Tožena stranka od porabe vode neodvisnim postavkam na spornih računih ni nasprotovala, torej jih je priznala.
Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je namen pogodbene kazni sankcionirati in s tem preventivno vplivati na preprečevanje kršitev pogodbenih obveznosti. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da zahtevek ne temelji na zapisniku, temveč na računu, ki ga je tožeča stranka izdala na podlagi pogodbe. Pravna narava zapisnika ni pomembna, saj je prav upravičenost do zaračunavanja pogodbene kazni (ali je tožena stranka kršila Pogodbo) predmet te pravde. Tožena stranka pa ni podala nobenih trditev o tem, da svojih pogodbenih obveznosti ni kršila.
Določba 482. člena ZGD-1 ureja odnos družbenika (pridobitelja) do gospodarske družbe. Ureja časovni trenutek, od kdaj naprej učinkuje prenos deleža oziroma od kdaj naprej lahko pridobitelj uresničuje korporacijske pravice iz naslova pridobljenega poslovnega deleža, ureja torej le legitimacijski učinek prenosa imetništva poslovnega deleža. Za prenos poslovnega deleža se zahteva veljaven in perfekten zavezovalni (titulus iuris) in razpolagalni (modus aquirendi) posel. V konkretni zadevi to predstavlja dogovor o delitvi skupne lastnine (titulus) in sodna poravnava (modus). Razpolagalni pravni posel med zakoncema je lahko perfekten le, če v družbeni pogodbi ni ovire, da je potrebno soglasje drugega družbenika. In prav tako oviro zatrjuje pritožnik v 15. členu družbene pogodbe ter opozarja, da takega soglasje nikoli ni dal. Od volje drugega družbenika (tožeče stranke) je odvisno, ali bo pridobiteljica lahko pridobila poslovni delež.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - stanje insolventnosti
Iz zakonske ureditve izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (predvsem 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP) je nedvoumno razvidno, da je za uspešno izpodbijanje pomembno, da je bil stečajni dolžnik v času izpodbijanega pravnega dejanja insolventen. Če to stanje ne obstaja, se ga tudi upnik niti ne more zavedati. Ker v predmetni zadevi tako ni dokazano, da bi bila tožnica v času storitve izpodbijanega pravnega dejanja insolventna (temu zaključku pritožba, kot že rečeno, ne nasprotuje), sploh ne more biti podan subjektivni element izpodbojnosti. Ker morata biti za uspešno izpodbijanje izpolnjena tako objektivni kot tudi subjektivni element oz. pogoj izpodbojnosti, je tožbeni zahtevek pravilno oz. utemeljeno zavrnjen že na tej podlagi.
ZD člen 203, 203/2, 214, 214/2. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/2, 25, 25/2, 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 9211.
odmera sodne takse – zavezanec za plačilo sodne takse – zapuščinski postopek – obravnava zapuščine v postopku, ki se konča s sklepom o dedovanju – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – postopek brez obravnave – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – odločitev o višini sodne takse – ugovor zoper odmerjeno sodno takso – nastanek taksne obveznosti
Podlaga za odmero sodne takse je v določbi tar. št. 9211 taksne tarife v ZST-1, po kateri se plača taksa za zapuščinski postopek pred sodiščem prve stopnje, ko se obravnava zapuščina v postopku, ki se konča s sklepom o dedovanju. Pritožnika zato zmotno štejeta, da nista dolžna plačati sodne takse za zapuščinski postopek, ker nista predlagala izvedbe zapuščinske obravnave.
ZFPPIPP člen 104, 104/9. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2.
legitimacija za pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka v delu, ki se nanaša na sredstva, izplačana iz proračuna – upravitelj – odmera in plačilo nagrade upravitelja – obvezne dajatve – DDV – prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni – obvezni socialni prispevki – določitev in obračun prispevkov
Upravitelj ima pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o višini izplačila sredstev iz proračuna za kritje začetnih stroškov postopka.
Upravitelj ni zavezanec za davek na dodano vrednost, zato bi moralo sodišče pri plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja za sestavo otvoritvenega poročila upoštevati tudi, da je od tega nadomestila treba plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od iste osnove je treba plačati še prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
ZIZ člen 9, 9/3, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 285, 343, 343/3, 352.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – kumulativnost pogojev – verjetnost obstoja terjatve – materialno procesno vodstvo – prepozna dopolnitev pritožbe – zavrženje dopolnitve pritožbe
Pogoji za izdajo začasne odredbe morajo biti po določbah ZIZ izkazani kumulativno. Navedeno pomeni, da za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zadošča ugotovitev, da tožnik v tej fazi postopka še ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, zato sodišču prve stopnje niti ni bilo potrebno ugotavljati, ali je verjetno izkazana katera od nadaljnjih zatrjevanih predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ.
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju odločbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti – izrek sodbe – pobotni ugovor – tričlenski izrek – pravnomočnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri procesnem pobotanju je izrek sodbe tričlenski: sodišče v prvem členu ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato v drugem členu ugotovi obstoj toženčeve terjatve, ter potem v tretjem členu izreče pobotanje in tožbeni zahtevek zavrne ali pa mu deloma ugodi, če je toženčeva v pobot uveljavljena terjatev nižja od tožnikove. Če sodišče meni, da toženčeva terjatev ne obstoji, ugotovi to v drugem členu izreka, v tretjem členu izreka pa tožencu naloži plačilo vtoževane terjatve.
pogodba o organiziranju potovanja – potovanje skupine oseb – opozorilo organizatorja – nastanitev – odstop od pogodbe – razlogi na strani organizatorja – potrdilo o potovanju
Tožeči stranki je bilo pri sklepanju pogodbe namreč znano, da tožena stranka njene storitve potrebuje za obisk sejma v Hannovru za skupino oseb, zaradi česar bi jo (torej toženo stranko) morala skladno z dolžno skrbnostjo že takrat opozoriti (da obstaja možnost), da potniki ne bodo nameščeni v istem objektu (pri čemer toženka sama zatrjuje, da bi pristala tudi na zasebne sobe, v kolikor bi bile te v istem objektu - list. št. 38), ne pa da ji je v delu nastanitve izdala nepopolno potrdilo. Ker je šlo za skupino oseb, pa je tožena stranka utemeljeno pričakovala, da bodo te nastanjene v istem nastanitvenem objektu. Če nastanitev za 6 ljudi v istem objektu ni bila mogoča (kot zatrjuje tožeča stranka), bi jo tožnica torej morala na to opozoriti. In ker te svoje obveznosti ni izpolnila oziroma po pozivu tožene stranke na dan potovanja (ko je ugotovila, da so bile rezervacije nočitev opravljene pri različnih ponudnikih) ni zagotovila pravilne izpolnitve, je tožena stranka v tem delu od pogodbe utemeljeno odstopila. Razlogi za odstop od pogodbe so bili v danem primeru torej na strani tožeče stranke.
Potrdilo o potovanju tako res nima konstitutivnega pomena, saj pogodba nastane že s sporazumom strank. Pogodba zato velja ne le v primeru, če ni izdano potrdilo, temveč tudi, če organizator potovanja (v primeru, ko potrdilo ni izdano) ne sklene pisne pogodbe ali pa jo sklene, pa nima vseh sestavin potrdila o potovanju
Toženka v pritožbi kot bistveno izpostavlja, da bi se ji moralo tudi sodno pisanje (enako kot obvestilo o prispeli pošiljki) pustiti na vhodnih vratih poslovnega prostora, vendar s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, saj ZPP ne daje podlage, da bi vročevalec postopal na način, za katerega se zavzema v pritožbi. V četrtem odstavku 142. člena ZPP je izrecno določeno, kako naj ravna vročevalec, če naslovnik nima predalčnika oz. je ta neuporaben - pisanje mora vrniti sodišču. Po oceni višjega sodišča je takšna zakonska ureditev tudi logična, saj je vsebina sodnih pisanj zaupne narave in take vrste pošiljk ni mogoče pritrditi na vrata poslovnega prostora, kot to za obvestilo o prispeli pošiljki določa zakon.