Osebna vročitev se pravni osebi skladno s šestim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) opravi po 133. členu ZPP, torej tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroči na naslovu, ki je vpisan v register (drugi odstavek 139. člena ZPP). Iz Obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripetega k list. št. 50 spisa), ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP) izhaja, da ker osebna vročitev dne 31. 12. 2015 ni bila mogoča, je bilo toženi stranki v hišnem predalčniku istega dne puščeno obvestilo o tem, kje se pisanje nahaja s pozivom, naj ga v 15 dneh prevzame. Ker tega tožena stranka ni storila, se je s potekom tega roka vročitev štela za opravljeno, pisanje pa je bilo dne 15. 1. 2016 puščeno v njenem hišnem predalčniku (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Iz vročilnice oziroma Obvestila o opravljeni vročitvi torej izhaja, da je bila vročitev opravljena v skladu z določbami ZPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073752
ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 131, 131/3.
začasna odredba v postopku unovčenja stečajne mase – odredbodajalna začasna odredba – pristojnost pravdnega sodišča v sporih, ki izhajajo iz stečajnega postopka
Predlagana začasna odredba je tako imenovana odredbodajalna začasna odredba, ki bi (če bi bila izdana) usmerjala insolvenčni postopek v delu, ki se nanaša na unovčenje dela stečajne mase. Po mnenju višjega sodišča taka začasna odredba ni dopustna.
Zakupno oziroma najemno razmerje je po svoji naravi trajajoče razmerje in smisel najema je, da je najemniku omogočena raba stvari ves čas trajanja razmerja. Zato je treba v razmerju med pogodbenima strankama rešiti vprašanje delitve stroškov, povezanih z vzdrževanjem in obratovanjem stvari.
Domneva o porazdelitvi bremen temelji na vsebini najemnega razmerja. Šteje se, da najemodajalec najemniku zagotavlja pogoje za rabo stvari ves čas trajanja najemnega razmerja. Zato v dvomu nosi tiste stroške, ki so potrebni za ohranjanje primernega stanja stvari. Najemnik za rabo plačuje najemnino, ta pa se običajno odmerja glede na možnost popolne in nemotene rabe. Nasprotna domneva pa se postavlja glede stroškov, ki so povezani s samim izvrševanjem rabe oziroma običajnim poslovanjem najemnika. Ti naj bremenijo najemnika.
Nikjer v OZ (niti v ZPSPP) ni določeno, da zakupnina vključuje tudi stroške obratovanja. Ravno nasprotno. Obveznost plačila zakupnine je treba ločevati od morebitnih drugih obveznosti zakupnika po pogodbi.
oprostitev sodnih taks - predlog za taksno oprostitev - pravni pouk plačilnega naloga - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Da bi sodišče pri takšni procesni situaciji, kot je bila zgoraj opisana, preprečilo, da taksni zavezanci sodne pozive tolmačijo tako, da jim je dopuščeno, da v zvezi z eno taksno obveznostjo vlagajo več predlogov za njeno oprostitev, bi moralo sodišče besedilo plačilnega naloga prilagoditi konkretni situaciji. Tako ne bi smelo stranke podučevati, da lahko v roku iz plačilnega naloga zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ugovor novega dolžnika - ugovor po izteku roka - razlogi za ugovor - pravočasnost ugovora
Vložen ugovor novega dolžnika ne izpolnjuje kriterijev ugovora po izteku roka iz 56. člena ZIZ, da bi ga bilo mogoče vsebinsko obravnavati. V njem namreč novi dolžnik uveljavlja dejstva prenehanja njegovega dolga zaradi poplačila terjatve drugega upnika, ki je nastopilo 30. 12. 2013. To je pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika in vročitvijo tega sklepa novemu dolžniku (18. 8. 2015). Novi dolžnik bi to dejstvo lahko in moral uveljavljati v osemdnevnem roku za ugovor novega dolžnika.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071201
ZPP člen 13.
plačilo zavarovalnine – kasko zavarovanje – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – zavarovalni primer – škoda zaradi kraje vozila – predhodno vprašanje – obstoj kaznivega dejanja zatajitve ali goljufije – umik obtožnega predloga v kazenskem postopku zaradi pomanjkanja dokazov – kazenska zavrnilna sodba
Novejša pravna teorija poudarja, da je v kazenskem postopku procesni učinek kazenske zavrnilne sodbe isti kot učinek oprostilne sodbe, kar govori v prid stališču, da naj bo na kazensko zavrnilno sodbo pravdno sodišče vezano enako kot na oprostilno sodbo. Upoštevati je treba tudi to, da so nekateri razlogi, ki pripeljejo do zavrnilne sodbe, po vsebini isti kot razlogi za oprostilne sodbe.
Razlogi, ki so v pripeljali do zavrnilne sodbe (umik obtožnega predloga zaradi pomanjkanja dokazov), bi zato očitno pripeljali tudi do oprostilne sodbe (v dvomu v korist obdolženega).
spor majhne vrednosti – laična pritožba – zaprtje bančnega računa
Tudi če bi bilo res, da tožeča stranka tožencu ni omogočila vpogleda v svoj račun ali mu poslala izpiskov, je bil toženec z vso dokumentacijo seznanjen najkasneje ob prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke, ki so ji bile priložene priloge.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada sodnemu izvedencu – priznanje nagrade in stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja – zavrnitev predloga za plačilo nagrade – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni mogoče (pavšalno) govoriti o tem, da izvedenec na vprašanja, postavljena v sklepu z dne 20. 3. 2015, ni odgovoril. Če sodišče prve stopnje meni, da temu ni tako, bi moralo to obrazložiti v takšni meri, da bi pritožbeno sodišče odločitev lahko preizkusilo.
Res sodišče v razlogih navaja, da se bo sporna parcela prodala, kar je negotovo dejstvo, kot pravilno opozarja pritožba, vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
zapuščinski postopek – sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka – neobstoj premoženja – razpolaganje s premoženjem na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju – opustitev vabljenja dediča na zapuščinsko obravnavo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče pritožnici (dedinji) ni dalo možnosti izjaviti se v zapuščinskem postopku in je pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo le izjave enega dediča glede premoženja zapustnice, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
ZAVAROVALNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075300
SZ-1 člen 68, 71, 71/1. OZ člen 929, 929/1. ZPP člen 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – upravnik – zavarovalec – zavarovanec – etažna lastnina – spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – stranke pogodbe – dejansko stanje – poravnava zapadlih obveznosti
Za obravnavano zadevo je odločilno, da vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pisne pogodbe.
Tožena stranka je zavarovalno pogodbo sklenila kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov (68. člen SZ-1), zato so materialno pravni nosilci pravic in obveznosti iz spornega zavarovalnega razmerja etažni lastniki.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - načelo kontradiktornosti - (ne)pristojnost slovenskih sodišč
V postopku odločanja o odvzemu denarja in premoženja nezakonitega izvora iz 252. člena KZ brez obsodilne sodbe (498.a člen ZKP), v katerem sodišče odvzeme denar, ki je bil pridobljen s kaznivimi dejanji in katerega kriminalni izvor je hotel storilec s pranjem denarja prikriti, je potrebno zagotavljati visoki standard varovanja pravic oseb v teh postopkih in sicer zagotoviti pravico do obrambe, oseba mora biti vnaprej seznanjena z argumenti tožilstva in imeti možnost vlagati dokaze.
Ker sodišče prve stopnje obdolženemu ni omogočilo, da se seznani s predlogom državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora in se o njem izjavi ter predlaga dokaze, ki so mu v korist, je bila obdolženemu kršena pravica do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave. V kolikor te kršitve pritožbeno sodišče ne bi odpravilo, bi tudi samo storilo enako kršitev.
V postopku osebnega stečaja se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo. Prepozno prijavljene terjatve se preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – presoja pogojev – skupno nepremično premoženje – likvidnost – verjetnost prodaje nepremičnine – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obročno plačilo sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse bi bila lahko pravilna, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da (in kako hitro) je nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje, realno mogoče prodati, pri tem pa se ne more sklicevati na stanje (pogajanj med pravdnima strankama) pred več kot enim letom.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odpoved naročila – delno opravljena storitev – delno plačilo – enostaven dopis
Dopisov tožene stranke, iz katerih izhaja, da se z dokončanjem dela ne mudi, in zahtevo, da se pogovorita o že opravljenem delu in delu, ki ga je še treba opraviti, ni mogoče kvalificirati kot odpoved naročila v smislu 783. člena OZ (določbe o pogodbi o naročilu oziroma mandatu).
Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 49, 49-2, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3.
nagrada sodnemu izvedencu in stroški – zelo zahtevno mnenje – študij spisa – zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije – zahteven ogled – čas potovanja na ogled in nazaj
Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj.
ZDR člen 3, 7, 7/1, 11, 11/1, 182, 182/1. OZ člen 106, 239, 239/2, 247, 253.
kršitev pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen
Toženčeva obveznost iz dogovorjene konkurenčne klavzule je bila v 13. členu pogodbe o zaposlitvi jasno opredeljena, in sicer da po prenehanju delovnega razmerja po njegovi volji toženec ne sme brez soglasja tožeče stranke skleniti delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo, če bi to za tožečo stranko pomenilo konkurenco, in sicer 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Takšna konkretizacija prepovedanega ravnanja že sama po sebi predstavlja vsaj izkoriščanje poslovnih zvez (npr. seznama zavarovancev tožeče stranke), ki je eden od pogojev za utemeljenost dogovora o konkurenčni klavzuli. Ker se je toženec, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, takoj po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki zaposlil pri drugi zavarovalnici, na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, je s tem kršil v pogodbi o zaposlitvi določeno konkurenčno klavzulo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - pogoji za nadaljevanje postopka
Treba je upoštevati specialno določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP, ki določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka (gre za primere, ko je upnik za uveljavitev terjatve začel pravdni postopek pred začetkom stečajnega postopka) preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Iz uradno objavljenih evidenc AJPES-a izhaja, da se je stečajni postopek nad toženko začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 4042/2015 z dne 3. 2. 2016, tako da pogoji iz citirane določbe ZFPPIPP (za nadaljevanje prekinjenega postopka) niso podani. Šele, ko bodo pogoji iz drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izpolnjeni (citirana določba ne vsebuje pravil v zvezi s prekinitvijo in nadaljevanjem prekinjenega postopka, vsebuje jih ZPP), se bo lahko postopek v skladu z določbo 208. člena ZPP nadaljeval. Iz zakonske dikcije citirane določbe ZPP pa izhaja, da se postopek nadaljuje že s pozivom upravitelju, da postopek prevzame in se od upravitelja ne zahteva neko pozitivno ravnanje. Glede na vsebino 301. člena ZFPPIPP obstoj pravočasnega upnikovega predloga vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka (primerjaj sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011).
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlog za udeležbo v postopku – pravni interes – občina
Po določbi petega odstavka 16. člena ZVEtL lahko udeležbo prijavijo tudi druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih in obligacijskih pravic na posameznih delih ali na stavbi kot celoti. Pritožnik takega pravnega interesa z ničemer ni izkazal. Zgolj okoliščina, da stavba stoji na območju mestne občine, in eventualno lastništvo, če se ne bo pojavil noben etažni lastnik ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku.
objava popravka – prizadet interes – dolžina popravka
Brez dvoma se tisti, ki ga je objava prizadela, v zahtevanem popravku lahko sklicuje na druga dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija sporne navedbe. V nasprotnem primeru svoje pravice do objave popravka največkrat niti ne bi mogel uresničiti.