spor majhne vrednosti – laična pritožba – zaprtje bančnega računa
Tudi če bi bilo res, da tožeča stranka tožencu ni omogočila vpogleda v svoj račun ali mu poslala izpiskov, je bil toženec z vso dokumentacijo seznanjen najkasneje ob prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke, ki so ji bile priložene priloge.
naknadno prijavljena terjatev - ločitvena pravica - ugovor - sklep o preizkusu terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - notranje nasprotje seznama - napotitev na pravdo - ugovor o prenehanju terjatve
V skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZFPPIPP se sodišče v izreku lahko sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev kot sestavni del izreka sklepa o preizkusu terjatev. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima dodatni končni seznam preizkušenih terjatev notranje nasprotje, ki onemogoča, da bi se sodišče v izreku izpodbijanega sklepa zgolj sklicevalo nanj. Upravitelj je namreč v opombi navedel, da se ločitvena pravica na obeh nepremičninah prizna, hkrati pa navedel, da je pritožnica terjatev in ločitveno pravico prerekala, na pravdo pa se napoti upnik.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073752
ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 131, 131/3.
začasna odredba v postopku unovčenja stečajne mase – odredbodajalna začasna odredba – pristojnost pravdnega sodišča v sporih, ki izhajajo iz stečajnega postopka
Predlagana začasna odredba je tako imenovana odredbodajalna začasna odredba, ki bi (če bi bila izdana) usmerjala insolvenčni postopek v delu, ki se nanaša na unovčenje dela stečajne mase. Po mnenju višjega sodišča taka začasna odredba ni dopustna.
izvršilni stroški - odmera stroškov - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka
Izvršilni postopek se po začetku osebnega stečaja prekine in odmerjanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v tem postopku ni več dopustno (glej tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP), razen v situaciji iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kar pa v tem postopku ni primer. Poleg tega je bila izvršba v tem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa že ustavljena.
OZ člen 9, 125. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - prekoračitev trditvene podlage - relativna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka z uveljavljanjem, da tožeča stranka ni podala ustrezne trditvene podlage za uveljavljanje svojega zahtevka, ter da sodišče zahtevka tožeče stranke brez prekoračitve pooblastil, ki mu jih daje zakon, ni moglo preizkusiti, uveljavlja postopkovne kršitve določb 7. in 212. člena ZPP, to pa so tiste kršitve, ki imajo naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar v sporih, kakršen je tovrstni, predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog, zato ta pritožbena uveljavljanja ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 11, 41, 45, 51.
nagrada izvedencu – izvedensko delo – cenilno delo – pisni izvid in mnenje oziroma cenitev – materialni stroški
Izvedensko in cenilno delo sta dve ločeni opravili in se pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, o tem vodita tudi ločena imenika oseb, ki ta dela opravljajo. Kadar izvedensko in cenilno delo (hkrati) opravlja oseba, ki ima status izvedenca in cenilca, ji je treba priznati nagrado po 51. členu Pravilnika tako za pisni izvid in mnenje (izvedensko delo), kakor tudi za cenitev.
Za odmero sodne takse je potrebno uporabiti tarifo, ki velja v času, ko taksna obveznost nastane.
Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se kot vrednost za plačilo sodne takse vzame povečana vrednost, taksa, plačana za prvotno vrednost, pa se všteje v takso za povečano vrednost.
Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati o taksnem predlogu, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja.
Na podlagi ugotovljene ničnosti prodajne pogodbe se je z izbrisno tožbo vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Po eni strani to pomeni, da se v zemljiški knjigi vzpostavi stanje vpisov, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbite vknjižbe, tako da se izbrišejo neveljavni in morebitni vpisi, dovoljeni glede na izpodbijani vpis. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da je o vračilu prejetega zemljišča že pravnomočno odločeno. Ugovor neizpolnitve nasprotne obveznosti je zato v tem sporu brezpredmeten.
ZPP člen 156, 158, 158/1. ZOdvT tarifna številka 3102, 3103.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka - dejanska izpolnitev zahtevka - zakrivljeno ravnanje stranke - načelo krivde - nagrada za narok, na katerem se je postopek končal z umikom tožbe
Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka predstavlja tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
V primeru, da se odvetnik udeleži le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom tožbe, se nagrada ne odmeri po tarifni številki 3102, temveč po tarifni številki 3103, kjer količnik znaša 0,5.
Res sodišče v razlogih navaja, da se bo sporna parcela prodala, kar je negotovo dejstvo, kot pravilno opozarja pritožba, vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 49, 49-2, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3.
nagrada sodnemu izvedencu in stroški – zelo zahtevno mnenje – študij spisa – zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije – zahteven ogled – čas potovanja na ogled in nazaj
Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj.
objava popravka – prizadet interes – dolžina popravka
Brez dvoma se tisti, ki ga je objava prizadela, v zahtevanem popravku lahko sklicuje na druga dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija sporne navedbe. V nasprotnem primeru svoje pravice do objave popravka največkrat niti ne bi mogel uresničiti.
ZAVAROVALNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075300
SZ-1 člen 68, 71, 71/1. OZ člen 929, 929/1. ZPP člen 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – upravnik – zavarovalec – zavarovanec – etažna lastnina – spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – stranke pogodbe – dejansko stanje – poravnava zapadlih obveznosti
Za obravnavano zadevo je odločilno, da vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pisne pogodbe.
Tožena stranka je zavarovalno pogodbo sklenila kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov (68. člen SZ-1), zato so materialno pravni nosilci pravic in obveznosti iz spornega zavarovalnega razmerja etažni lastniki.
V postopku osebnega stečaja se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo. Prepozno prijavljene terjatve se preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev.
ZDR člen 3, 7, 7/1, 11, 11/1, 182, 182/1. OZ člen 106, 239, 239/2, 247, 253.
kršitev pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen
Toženčeva obveznost iz dogovorjene konkurenčne klavzule je bila v 13. členu pogodbe o zaposlitvi jasno opredeljena, in sicer da po prenehanju delovnega razmerja po njegovi volji toženec ne sme brez soglasja tožeče stranke skleniti delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo, če bi to za tožečo stranko pomenilo konkurenco, in sicer 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Takšna konkretizacija prepovedanega ravnanja že sama po sebi predstavlja vsaj izkoriščanje poslovnih zvez (npr. seznama zavarovancev tožeče stranke), ki je eden od pogojev za utemeljenost dogovora o konkurenčni klavzuli. Ker se je toženec, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, takoj po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki zaposlil pri drugi zavarovalnici, na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, je s tem kršil v pogodbi o zaposlitvi določeno konkurenčno klavzulo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – presoja pogojev – skupno nepremično premoženje – likvidnost – verjetnost prodaje nepremičnine – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obročno plačilo sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse bi bila lahko pravilna, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da (in kako hitro) je nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje, realno mogoče prodati, pri tem pa se ne more sklicevati na stanje (pogajanj med pravdnima strankama) pred več kot enim letom.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - načelo kontradiktornosti - (ne)pristojnost slovenskih sodišč
V postopku odločanja o odvzemu denarja in premoženja nezakonitega izvora iz 252. člena KZ brez obsodilne sodbe (498.a člen ZKP), v katerem sodišče odvzeme denar, ki je bil pridobljen s kaznivimi dejanji in katerega kriminalni izvor je hotel storilec s pranjem denarja prikriti, je potrebno zagotavljati visoki standard varovanja pravic oseb v teh postopkih in sicer zagotoviti pravico do obrambe, oseba mora biti vnaprej seznanjena z argumenti tožilstva in imeti možnost vlagati dokaze.
Ker sodišče prve stopnje obdolženemu ni omogočilo, da se seznani s predlogom državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora in se o njem izjavi ter predlaga dokaze, ki so mu v korist, je bila obdolženemu kršena pravica do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave. V kolikor te kršitve pritožbeno sodišče ne bi odpravilo, bi tudi samo storilo enako kršitev.
zapuščinski postopek – sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka – neobstoj premoženja – razpolaganje s premoženjem na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju – opustitev vabljenja dediča na zapuščinsko obravnavo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče pritožnici (dedinji) ni dalo možnosti izjaviti se v zapuščinskem postopku in je pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo le izjave enega dediča glede premoženja zapustnice, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlog za udeležbo v postopku – pravni interes – občina
Po določbi petega odstavka 16. člena ZVEtL lahko udeležbo prijavijo tudi druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih in obligacijskih pravic na posameznih delih ali na stavbi kot celoti. Pritožnik takega pravnega interesa z ničemer ni izkazal. Zgolj okoliščina, da stavba stoji na območju mestne občine, in eventualno lastništvo, če se ne bo pojavil noben etažni lastnik ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odpoved naročila – delno opravljena storitev – delno plačilo – enostaven dopis
Dopisov tožene stranke, iz katerih izhaja, da se z dokončanjem dela ne mudi, in zahtevo, da se pogovorita o že opravljenem delu in delu, ki ga je še treba opraviti, ni mogoče kvalificirati kot odpoved naročila v smislu 783. člena OZ (določbe o pogodbi o naročilu oziroma mandatu).
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - pogoji za nadaljevanje postopka
Treba je upoštevati specialno določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP, ki določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka (gre za primere, ko je upnik za uveljavitev terjatve začel pravdni postopek pred začetkom stečajnega postopka) preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Iz uradno objavljenih evidenc AJPES-a izhaja, da se je stečajni postopek nad toženko začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 4042/2015 z dne 3. 2. 2016, tako da pogoji iz citirane določbe ZFPPIPP (za nadaljevanje prekinjenega postopka) niso podani. Šele, ko bodo pogoji iz drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izpolnjeni (citirana določba ne vsebuje pravil v zvezi s prekinitvijo in nadaljevanjem prekinjenega postopka, vsebuje jih ZPP), se bo lahko postopek v skladu z določbo 208. člena ZPP nadaljeval. Iz zakonske dikcije citirane določbe ZPP pa izhaja, da se postopek nadaljuje že s pozivom upravitelju, da postopek prevzame in se od upravitelja ne zahteva neko pozitivno ravnanje. Glede na vsebino 301. člena ZFPPIPP obstoj pravočasnega upnikovega predloga vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka (primerjaj sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011).