SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015610
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vdovska pokojnina - nova zahteva - pravnomočna odločba
Z odločbo je že pravnomočno odločeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev niti za priznanje družinske niti vdovske pokojnine po pokojnem možu. Razlog za zavrnilno odločbo je bil neizpolnjen pogoj starosti ob nastanku zavarovalnega primera, to je ob smrti moža, kakor tudi neizpolnjen pogoj starosti ob prenehanju izplačevanja družinske pokojnine otroku. Toženec je novo zahtevo za priznanje vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel, ker se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila kljub temu, da je tožnica dopolnila starost 55 let. Za odločitev namreč ni pomembna starost ob vložiti zahteve, pač pa starost ob smrti moža oz. starost ob prenehanju izplačevanja družinske pokojnine otroku.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - krivdni razlogi - pogodba o preužitku
Sklenitev pogodbe o preužitku, s katero je tožnik stanovanje prenesel na hčerko in si izgovoril oskrbo, ki mu jo je dolžna zagotavljati prevzemnica, ne pomeni, da je podan krivdni razlog po 11. točki 28. člena ZSVarPre za neupravičenost do denarne socialne pomoči, to je izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. Tožnik namreč s tem ni izgubil sredstev za preživljanje.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85. BBHZD člen 12. URS člen 2, 22. ZUP člen 1, 1/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev delavca s kršitvami
Tožena stranka tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu ni omogočila zagovora, pri čemer tudi niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku to omogoči. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
URS člen 23. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 402, 402/3, 435, 435/1, 437, 437/1.
pravica do sodnega varstva – zavrženje obtožnega predloga – subsidiarni tožilec – formalni in materialni preizkus obtožnega akta – formalni preizkus obtožnega predloga– poprava obtožnega predloga – materialni preizkus obtožnega predloga – ustavitev kazenskega postopka – opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu
Materialni (vsebinski) preizkus obtožnega akta na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP, ki obsega preizkus, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, je procesna faza, v kateri sodišče sprejema odločitev, ne da bi (subsidiarnega) tožilca pozvalo k dopolnitvi, natančneje korekciji vsebinsko pomanjkljivega obtožnega predloga. V postopkovnem zakonu ni nobene podlage za razlikovanje, ali je oškodovanec kot tožilec pravni laik ali ne.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnice se ni izključevalo iz delovnega procesa pri toženi stranki oziroma je tožnica dobila vse potrebne informacije v zvezi z delovnim procesom, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zagotovila vse potrebne pogoje za opravljanje dela po pogodbi. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnice ni niti trpinčila na delovnem mestu niti je ni neenako obravnavala v primerjavi z drugimi zaposlenimi, zato njena odškodninska odgovornost iz tega naslova ni podana.
ZSVarPre člen 19, 25, 28-8, 28, 28/2, 28/2-8. ZZZDR člen 124.
varstveni dodatek - dogovor o preživljanju - poziv za sklenitev dogovora - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu s 124. členom ZZZDR so polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za situacijo, da obe hčerki ne bi pomagali tožnici. V tem primeru se preživninska obveznost otrok do svojih staršev dejansko izvršuje, zato ni potrebno, da bi prvostopenjski organ v upravnem postopku tožničine otroke še dodatno pozival k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju. Prvostopenjski organ bi moral v okviru ugotavljanja dejanskega stanja razčistiti ter ovrednotiti pomoč tožničinih hčerk ter ugotoviti, kakšen je tožničin lastni dohodek ter nato odločiti, ali je tožnica upravičena do varstvenega dodatka in v kakšni višini. Tega pa prvostopenjski organ v predsodnem postopku ni ugotavljal. Ker v sporni zadevi tožnici ni mogoče očitati krivdnega ravnanja v smislu 8. točke 28. člena ZSVarPre, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023438
ZKP člen 133, 364, 364/1, 365, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1. KZ-1 člen 57, 57/2.
izvirnik sodbe – zapisnik o glavni obravnavi – popravni sklep – pisno izdelana sodba – ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena – odprava formalnih in vsebinskih napak v izvirniku – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – preizkusna doba – ni odločitve o trajanju preizkusne dobe – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena. Vsebinskih napak oziroma pomanjkljivosti v izvirniku sodbe ni mogoče odpraviti z izdajo sklepa po 133. ali 365. členu ZKP. Če sodišče v razglašeni sodbi ni odločilo o določenem vprašanju (v konkretnem primeru o trajanju preizkusne dobe v pogojni obsodbi), je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
V postopku v zvezi z obnovo postopka lahko stranka sodeluje le s pooblaščencem, ki je odvetnik, ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje tak predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo.
Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe zoper zamudno sodbo takse ni plačala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse.
obnova postopka - obnovitveni razlog - predhodno vprašanje - preplačilo
S sodbo je bila odpravljena drugostopenjska odločba in spremenjena prvostopenjska odločba tako, da je bilo izplačevanje starostne pokojnine, priznane s pravnomočno odločbo, namesto s 15. 6. 2007 ustavljeno šele z 31. 8. 2010. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj od 15. 6. 2007 dalje ni bila zakonita, temveč je dopustna le za naprej od 31. 8. 2010 dalje, je s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 1. 7. 2007 do 31. 8. 2010. Odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj zato predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP (če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače) za obnovo postopka o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine od 15. 6. 2007 do 31. 8. 2010.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015385
ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, je od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine za premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala določenega dne, ko je bilo v carinskem postopku ugotovljeno, da gorivo, ki ga je razvažal, ni bilo obdavčeno, zato je bilo tožniku kot solidarnemu dolžniku naloženo plačilo celotnega zneska davka. Tožnik je plačal del tega davka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku naložila opravljanje nedopustnega dela, da je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem in da je tožniku nastala premoženjska škoda v višini plačanega davka, kar mu je tožena stranka dolžna povrniti. Tožnik je upravičen tudi do povračila nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, za strah, zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode ter zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
izplačilo plače - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožniku pripada odpravnina v višini dveh povprečnih plač, ki jih je prejel v zadnjih dveh mesecih dela pred odpovedjo. Po jezikovni razlagi, na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka, sicer res izhaja, da tožniku pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač, ki jih prejme v zadnjih dveh mesecih dela pred odpovedjo. V konkretnem primeru, ko je delodajalec tožniku izplačeval nižjo plačo od dogovorjene, pa je potrebno upoštevati plačo, ki tožniku glede na kogentne predpise in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pripada in jo tako mora prejeti. V nasprotnem primeru bi sicer lahko prišlo tudi do zlorab in dvojnega oškodovanja delavcev - delodajalec bi najprej delavcu izplačeval prenizko plačo, s tem pa bi ga prikrajšal tudi za pravično odpravnino.
Ker ZP-1 pojem hujšega prekrška povsem samostojno opredeljuje in ne gre več za blanketno normo, ki bi odkazovala na uporabo določil ZPrCP, ni razloga, da se sodišče pri pojmu hujšega prekrška sklicuje na določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP. Vendar ta okoliščina ne spremeni dejstva, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kar je zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1.
Pravnim osebam se sodno pisanje vroči tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu (prvi odstavek 133. člena ZPP). Če pa takšna vročitev ni možna, pa se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti (če gre za vročitev po pošti), v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja, pisarne ali poslovnega prostora pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (smiselna uporaba tretjega odstavka 142. člena ZPP).
V konkretnem primeru vročevalec obvestila o prejeti pošiljki ni pustil na vratih njenega poslovnega prostora v objektu. Po oceni pritožbenega sodišča to pomeni, da tožba ni bila pravilno vročena toženi stranki, saj skupnih vrat na vhodu v objekt z velikim številom delov v etažni lastnini ne gre enačiti z vhodnimi vrati posamičnega stanovanja ali poslovnega prostora.
Po tem, ko ji je bila z odločbo z dne 21. 6. 2012 priznana oziroma po 68. členu ZSVarPre prevedena pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. do 31. 7. 2012 ter izrečena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, se je tožnica tej pravici odpovedala. Posledično je toženec to odločbo z izpodbijano odločbo odpravil, odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o varstvenem dodatku razveljavil z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka ter da je neupravičeno prejeta sredstva za čas od 1. 1. do 31. 7. 2012 dolžna vrniti. Ker je zaradi odpovedi pravici do varstvenega dodatka po ZSVarPre nastal položaj, kot da tožnica po tem zakonu pravice sploh ne bi imela, je mogoče v skladu z 68. členom ZSVarPre pravnomočno odločbo ZPIZ-a o denarni dajatvi, katere uživalka je bila že od leta 2005 dalje, razveljaviti le za naprej, torej od 30. 6. 2012 dalje. Izpodbijana odločba je zato v delu, ki odločbo razveljavlja za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015, da so v skladu z ZSPJS-L sodniki od 1. 7. 2009 upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L. Pravilno je štelo, da poseg ZUI, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2010, ni neustaven z vidika drugega, tretjega in 125. člena URS. Pravilno je tudi razlogovalo, da ni mogoče šteti, da je bilo dodatno 4 % znižanje protiustavno, saj je veljalo nediskriminatorno za vse funkcionarje.
Plača, ki je bila tožečima strankama (sodnikoma) kljub odločbi sodnega sveta izplačevana v nižjem znesku, kot je to določala odločba o plači, je bila izplačevana zakonito, saj je bila izplačevana v višini, kot jo določa ZIU oziroma ZSPJS-L. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači za sporno obdobje.
najemna pogodba - poslovni prostor - obličnost pogodbe - odpoved pogodbe - sodna odpoved najema - tek odpovednega roka
Odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor teče od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Vročitev tožbe je treba šteti za sodno odpoved najema poslovnih prostorov, kar pomeni, da ni pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je dan sodne odpovedi dan dogodka, od katerega je treba šteti odpovedni rok.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - potni stroški priče
Čeprav sodišče prve stopnje potnih stroškov priče še pred zaključkom postopka ni naložilo v plačilo tožniku, ki je predlagal njeno zaslišanje, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je po izdaji sicer še nepravnomočne sodbe, ki jo je pritožbeno sodišče potrdilo, in ob upoštevanju toženčevega neuspeha v sporu, plačilo teh stroškov naložilo tožencu.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Ker je bila pritožba tožene stranke zoper sodbo vložena po izteku 15 - dnevnega zakonsko določenega roka za pritožbo, je sodišče prve stopnje pritožbo skladno s 1. odstavkom 434. člena ZPP pravilno zavrglo.