ZSVarPre člen 36, 36/7. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-8.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
Ustavno sodišče RS je ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči. Zato je zmotno pritožničino stališče o protiustavnosti določb ZSVarPre, ki urejajo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/3, 428. ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 149. Pravilnik v postopku ugotavljanja in priznavanja poklicne bolezni člen 4.
telesna okvara - invalidnina
Veljavni ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine na temelju telesnih okvar, ki so posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Tožničine zdravstvene težave, ki sicer predstavljajo 30 % telesno okvaro, so posledica degenerativnih sprememb zaradi patoloških procesov na hrbtenici, ki so postopoma prispevali k nastanku zdravstvenih težav in se tudi klinično manifestirali. So posledica bolezni in ne poklicne bolezni, zato nima pravice do invalidnine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023438
ZKP člen 133, 364, 364/1, 365, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1. KZ-1 člen 57, 57/2.
izvirnik sodbe – zapisnik o glavni obravnavi – popravni sklep – pisno izdelana sodba – ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena – odprava formalnih in vsebinskih napak v izvirniku – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – preizkusna doba – ni odločitve o trajanju preizkusne dobe – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena. Vsebinskih napak oziroma pomanjkljivosti v izvirniku sodbe ni mogoče odpraviti z izdajo sklepa po 133. ali 365. členu ZKP. Če sodišče v razglašeni sodbi ni odločilo o določenem vprašanju (v konkretnem primeru o trajanju preizkusne dobe v pogojni obsodbi), je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
obnova postopka - obnovitveni razlog - predhodno vprašanje - preplačilo
S sodbo je bila odpravljena drugostopenjska odločba in spremenjena prvostopenjska odločba tako, da je bilo izplačevanje starostne pokojnine, priznane s pravnomočno odločbo, namesto s 15. 6. 2007 ustavljeno šele z 31. 8. 2010. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj od 15. 6. 2007 dalje ni bila zakonita, temveč je dopustna le za naprej od 31. 8. 2010 dalje, je s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 1. 7. 2007 do 31. 8. 2010. Odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj zato predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP (če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače) za obnovo postopka o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine od 15. 6. 2007 do 31. 8. 2010.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85. BBHZD člen 12. URS člen 2, 22. ZUP člen 1, 1/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev delavca s kršitvami
Tožena stranka tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu ni omogočila zagovora, pri čemer tudi niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku to omogoči. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnice se ni izključevalo iz delovnega procesa pri toženi stranki oziroma je tožnica dobila vse potrebne informacije v zvezi z delovnim procesom, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zagotovila vse potrebne pogoje za opravljanje dela po pogodbi. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnice ni niti trpinčila na delovnem mestu niti je ni neenako obravnavala v primerjavi z drugimi zaposlenimi, zato njena odškodninska odgovornost iz tega naslova ni podana.
URS člen 23. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 402, 402/3, 435, 435/1, 437, 437/1.
pravica do sodnega varstva – zavrženje obtožnega predloga – subsidiarni tožilec – formalni in materialni preizkus obtožnega akta – formalni preizkus obtožnega predloga– poprava obtožnega predloga – materialni preizkus obtožnega predloga – ustavitev kazenskega postopka – opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu
Materialni (vsebinski) preizkus obtožnega akta na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP, ki obsega preizkus, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, je procesna faza, v kateri sodišče sprejema odločitev, ne da bi (subsidiarnega) tožilca pozvalo k dopolnitvi, natančneje korekciji vsebinsko pomanjkljivega obtožnega predloga. V postopkovnem zakonu ni nobene podlage za razlikovanje, ali je oškodovanec kot tožilec pravni laik ali ne.
Tožnik je pripravil naročilo za kupca (razknjižil je zalogo blaga na način, da je „umetno“ ustvaril pravilno zalogo blaga pri toženi stranki). Kupec je blago prevzel na podlagi predlogov za medposlovalnični premik, vendar brez izdane dobavnice. Tožnik je prikazal formalni postopek medposlovalničnega premika, ki ga dejansko ni izvedel, saj je kupec blago takoj prevzel v drugem trgovskem centru. S tem je prišlo do razlike med knjigovodskim in dejanskim stanjem zalog blaga in je toženi stranki nastala škoda. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe zoper zamudno sodbo takse ni plačala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse.
ZDR-1 člen 108, 111, 131. ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. OZ člen 188.
zamudna sodba - izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožeča stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale več kot zadnjih 6 mesecev in do dneva podaje izredne odpovedi nista bili izplačani plači za november in december 2014. Tožeča stranka je pred tem toženi stranki podala tudi opomin pred izredno odpovedjo in obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožeče stranke utemeljena, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen (3. odstavek 111. člena ZDR-1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – delovno mesto – utemeljenost odpovednega razloga
Ker je med novim delovnim mestom upravljavca naložb (za katerega je tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi po 3. odstavku 91. členu ZDR-1, potem ko ji je bila za prejšnje delovno mesto redno odpovedana pogodba o zaposlitvi), in starim delovnim mestom svetovalca uprave bistvena vsebinska razlika, ni mogoče šteti, da tožnica na novem delovnem mestu opravlja enako delo, le za nižjo plačo, oziroma da je zaradi tega odpovedni razlog ni utemeljen. Delovno mesto svetovalca uprave je vodstveno delovno mesto s posebnimi odgovornostmi in pooblastili, delovno mesto upravljavca naložb pa je strokovno delovno mesto, kar že samo zase zadostuje za ugotovitev o tem, da tožnica po odpovedi ni opravljala identičnega dela oziroma ni imela enakih odgovornosti in pooblastil.
Po tem, ko ji je bila z odločbo z dne 21. 6. 2012 priznana oziroma po 68. členu ZSVarPre prevedena pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. do 31. 7. 2012 ter izrečena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, se je tožnica tej pravici odpovedala. Posledično je toženec to odločbo z izpodbijano odločbo odpravil, odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o varstvenem dodatku razveljavil z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka ter da je neupravičeno prejeta sredstva za čas od 1. 1. do 31. 7. 2012 dolžna vrniti. Ker je zaradi odpovedi pravici do varstvenega dodatka po ZSVarPre nastal položaj, kot da tožnica po tem zakonu pravice sploh ne bi imela, je mogoče v skladu z 68. členom ZSVarPre pravnomočno odločbo ZPIZ-a o denarni dajatvi, katere uživalka je bila že od leta 2005 dalje, razveljaviti le za naprej, torej od 30. 6. 2012 dalje. Izpodbijana odločba je zato v delu, ki odločbo razveljavlja za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi gospodarske krize in padca trga prehrane optimizirala stroške dela tako, da je zmanjšala število zaposlenih v vodstvu prodaje (ekonomski razlog), ukinila delovno mesto pomočnika direktorja prodaje (na katerem je bil zaposlen tožnik) in delovne naloge prerazporedila na direktorja prodaje (organizacijski razlog). Tožena stranka je dokazala, da je potreba po opravljanju tožnikovega dela prenehala zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov, kar predstavlja utemeljen (poslovni) odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
definicija invalidnosti - invalidnost III. kategorije - spremembe v zdravstvenem stanju - delovna zmožnost ob nastopu dela
Invalidnosti ni mogoče ocenjevati zgolj za zadnje delovno mesto, na katero je zavarovanec razporejen, ampak v povezavi s splošnim delom definicije, ki zmanjšanje delovne zmožnosti navezuje na možnost zagotovitve, ohranitve delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja. Pri tožniku zato invalidnost ne more biti ocenjevana niti pogojevana zgolj z dejstvom, da kljub pozitivnemu zdravniškemu spričevalu, ki ga ni izdal pooblaščeni specialist medicine dela, za delo pomožnega gradbenega delavca ob zaposlitvi v letu 2011 ni bil zmožen. Bistveno je, da je istovrstno delo, na podlagi katerega je bil tudi pokojninsko in invalidsko zavarovan, opravljal že od leta 2001 in da je v času zavarovanja dejansko prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, da zaradi skoliotične deformacije hrbtenice in telesa za delo pomožnega gradbenega delavca več ni zmožen, zmožen pa je za lahko fizično delo s stvarnimi omejitvami v polovičnem delovnem času, tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami v krajšem delovnem času in toženi stranki naložilo odločitev o delni invalidski pokojnini.
izvršilni stroški – stroški odgovora na ugovor – stroški predloga za odlog izvršbe – potrebni stroški
(Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila stroškov za odgovor na ugovor je potrebno oceniti z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje. Objektivno potrebni stroški, ki se lahko naložijo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, so tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.
Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe - poplačilu upnikove terjatve, temveč predstavlja začasen zastoj v postopku in odlaga njeno opravo. Stroškov predloga za odlog zato ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.
zaupanje mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo očetu – zaslišanje otrok – stiki – potovanje otrok – preživnina – bivši zakonec – izguba službe – nezaposlenost brez lastne krivde
Mati je po prejemu mnenja (v katerem je izvedenka kot primerno rešitev predlagala skupno starševstvo) najstarejšemu otroku to mnenje pokazala in mu pripisala odgovornost za izvedenkine ocene, kar je otroka čustveno prizadelo, da je postal miren, žalosten, vase zaprt in mu je bilo težko. Tako ravnanje tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže na toženkino pomanjkanje razumevanja čustvenih potreb otrok in pomanjkanje sposobnosti tem dajati prednost pred svojimi, in to tudi takrat, kadar so si v konfliktu. Tako ravnanje je zadosten razlog, da so bili vsi trije otroci dodeljeni v vzgojo in varstvo očetu, ki je tudi sicer bolj učinkovit glede postavljanja mej, usmerjanja in obvladovanja vedenja otrok ter ima v vzgledih za obvladovanje življenjskih nalog in izzivov več prednosti.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave - obrazložitev sodbe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišče mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj navaja, da je odločitev oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, ni pa se opredelilo do tožničinih navedb niti ni pojasnilo, katera so dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter s tem v zvezi sodbe tudi ni pravno utemeljilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana pa je tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje tožničin dokazni predlog, da se postavi nov sodni izvedenec, zavrnilo brez obrazložitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZGD-1 člen 268, 268/2. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 47, 47/1, 482, 482/1.
stvarna pristojnost - odpoklic predsednika uprave
Tožnik je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave in ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa reitegracijski in reparacijski zahtevek in plačilo nepremoženjske škode. Nadzorni svet tožene stranke je tožnika predčasno odpoklical s funkcije predsednika uprave na podlagi 2. odstavka 268. člena ZGD-1. Predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje je tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa nadzornega sveta. Ta del zahtevka v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se neposredno ne nanaša na pravice iz delovnega razmerja in delovnopravne predpise. Tožba v tem delu izpolnjuje pogoje iz 1. točke 482. člena ZPP in iz nje ne izhaja noben delovnopravni zahtevek. V tem delu gre za čisto obliko gospodarsko statusnega spora (odpoklic predsednika uprave), za odločanje o teh sporih pa je na podlagi navedene določbe ZPP predvidena stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je za odločanje v tej zadevo pristojno okrožno sodišče splošne pristojnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015385
ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, je od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine za premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala določenega dne, ko je bilo v carinskem postopku ugotovljeno, da gorivo, ki ga je razvažal, ni bilo obdavčeno, zato je bilo tožniku kot solidarnemu dolžniku naloženo plačilo celotnega zneska davka. Tožnik je plačal del tega davka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku naložila opravljanje nedopustnega dela, da je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem in da je tožniku nastala premoženjska škoda v višini plačanega davka, kar mu je tožena stranka dolžna povrniti. Tožnik je upravičen tudi do povračila nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, za strah, zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode ter zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Ker ZP-1 pojem hujšega prekrška povsem samostojno opredeljuje in ne gre več za blanketno normo, ki bi odkazovala na uporabo določil ZPrCP, ni razloga, da se sodišče pri pojmu hujšega prekrška sklicuje na določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP. Vendar ta okoliščina ne spremeni dejstva, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kar je zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1.