ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela
ZDR-1 res ni določil, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan zagotoviti zagovora. Ker gre za izjemo od splošnega načela pravice do zagovora, je potrebno te izjeme razlagati restriktivno. Namen zagotavljanja zagovora ni dokazovanje neutemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventuelno pojasni svoja ravnanja. To pa tožniku ni bilo omogočeno, saj mu toženka niti pisne obdolžitve ni podala. Zato navedbe priče, da je tožnik „s povišanim glasom žalil in grozil“, ko mu je bilo predlagano, da naj sam napiše bianco odpoved, kar pa je tožnik zavrnil, se razburil in hitro zapustil prostor, ne dokazujejo obstoja okoliščin, zaradi katerih toženi stranki ne bi bilo potrebno tožniku omogočiti zagovor in mu predhodno podati in vročiti pisno obdolžitev.
ustavitev postopka - izostanek strank z dveh zaporednih narokov - fikcija umika
Stranki v konkretnem socialnem sporu nista pristopili na prvi narok za glavno obravnavo in izostanka nista opravičili. Ker stranki tudi na naslednji narok nista pristopili, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZDSS-1. Izostanek obeh strank z dveh zaporednih narokov povzroči fikcijo umika. Ni razloga, da bi sodišče nadaljevalo postopek, za katerega nobena od strank ne izkaže pravnega interesa.
URS člen 23. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 402, 402/3, 435, 435/1, 437, 437/1.
pravica do sodnega varstva – zavrženje obtožnega predloga – subsidiarni tožilec – formalni in materialni preizkus obtožnega akta – formalni preizkus obtožnega predloga– poprava obtožnega predloga – materialni preizkus obtožnega predloga – ustavitev kazenskega postopka – opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu
Materialni (vsebinski) preizkus obtožnega akta na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP, ki obsega preizkus, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, je procesna faza, v kateri sodišče sprejema odločitev, ne da bi (subsidiarnega) tožilca pozvalo k dopolnitvi, natančneje korekciji vsebinsko pomanjkljivega obtožnega predloga. V postopkovnem zakonu ni nobene podlage za razlikovanje, ali je oškodovanec kot tožilec pravni laik ali ne.
V postopku v zvezi z obnovo postopka lahko stranka sodeluje le s pooblaščencem, ki je odvetnik, ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje tak predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 89, 143, 166. ZDSS-1 člen 41.
transformacija delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odškodnina zaradi neizkoriščenega letnega dopusta
V sodbi je sodišče prve stopnje povzelo navedbe iz odpovedi, da je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja povpraševanja po izdelkih ter posledičnega upada naročil, tako da je zaradi ugotovljenega primanjkljaja realizacije in predvidenega primanjkljaja realizacije do konca leta 2012 pričela z zmanjševanjem števila zaposlenih na delovnem mestu „upravljalec stroja za izdelovanje izdelkov iz gume“, z vzpostavitvijo novega sistema poslovanja ter racionalizacije delovnih procesov, zaradi česar je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved se sklicuje tudi na možnost izgube enega močnejših naročil za avtomobilsko industrijo, česa sodba ne povzema, kar pa ne vpliva na pravilno presojo zakonitosti odpovedi. Sklicevanje delodajalca na razloge, ki v času odpovedi še ne obstajajo, praviloma ne more utemeljevati zakonitosti odpovedi, prav tako je otežena presoja okoliščin, ki še niso nastopile. Podobno sporen je razlog, ki se nanaša na predvideni primanjkljaj do konca leta 2012. Vendar pa zgolj zaradi tega odpoved ni nezakonita, saj to nista edina razloga, s katerima je tožena stranka obrazložila redno odpoved iz poslovnega razloga.
Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe zoper zamudno sodbo takse ni plačala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse.
Ker ZP-1 pojem hujšega prekrška povsem samostojno opredeljuje in ne gre več za blanketno normo, ki bi odkazovala na uporabo določil ZPrCP, ni razloga, da se sodišče pri pojmu hujšega prekrška sklicuje na določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP. Vendar ta okoliščina ne spremeni dejstva, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kar je zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1.
invalid II. kategorije invalidnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic je zmanjšana za 50 % ali več. Tožnik dosedanjega dela ni zmožen opravljati, zmožen pa je opravljati delo na drugem delovnem mestu s polovico delovnega časa s stvarnimi omejitvami. Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti upoštevajoč tožnikove telesne in duševne zmožnosti, njegovo dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Pravilno je štelo, da poklicna rehabilitacija pri tožniku ni potrebna. V skladu s 67. členom ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1, saj ni popolnoma nezmožen za delo (I. kategorija invalidnosti ), kot invalid II. kategorije invalidnosti pa ne potrebuje poklicne rehabilitacije za usposobitev za drugo delo z omejitvami.
ZDR-1 člen 85, 87, 89, 89/1, 89/1-2, 118, 118/1, 118/2. ZDR člen 126, 127, 127/3, 157.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sodna razveza - nadurno delo
Delodajalec mora razlog nesposobnosti pisno obrazložiti tako v pisni seznanitvi pred odpovedjo kot tudi v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, na podlagi katerih lahko delavec ugotovi razlog nesposobnosti in pripravi svojo obrambo ter na podlagi katerih je v sodnem postopku mogoče preizkusiti utemeljenost odpovednega razloga. V konkretnem primeru pisna seznanitev pred odpovedjo in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne dosegata standarda obrazloženosti. Tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla, v čem tožnica dela ni organizirala in primerno vodila oziroma, kako bi ga morala organizirati in voditi. Ni navedla niti, kakšni so bili načini dela oziroma vodenja in kakšni bi morali biti ter zakaj in kakšno škodo so ti načini dela povzročali toženi stranki. Prav tako ni navedla, kakšne lastnosti in sposobnosti bi morala tožnica imeti ter zakaj je zaradi lastnosti oziroma sposobnosti, ki jim ima, nesposobna za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
Glede na določbo 157. člena ZDR je dopusten dogovor med delavcem in delodajalcem, v skladu s katerim je delavec dolžan (če se izkaže potreba) opravljati nadurno delo, dodatnega plačila za opravljanje nadurnega dela pa ne dobi (v smislu dodatka za nadurno delo iz tretjega odstavka 127. člena ZDR), ampak je že vključeno v dogovorjeno osnovno plačo delavca. Takšen dogovor je dopusten le ob izpolnjevanju dodatnega pogoja, da gre za eno izmed skupin delavcev, ki jih izrecno omenja 157. člen ZDR, ter če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma, če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožnica sodila v eno izmed treh kategorij delavcev, določenih v 157. členu ZDR. Prav tako so pomanjkljive ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem, ali si je tožnica lahko razporejala delovni čas samostojno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vrata vozila med vožnjo – vzročna zveza – ravnanja oškodovanke – padec oškodovanke iz vozila
Kršitev pravil cestnega prometa drugih lahko storilca opraviči kršitve teh, ki jih je storil on, le v primeru, če pride do pretrganja vzročne zveze med njegovo kršitvijo in nastalo posledico.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023438
ZKP člen 133, 364, 364/1, 365, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1. KZ-1 člen 57, 57/2.
izvirnik sodbe – zapisnik o glavni obravnavi – popravni sklep – pisno izdelana sodba – ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena – odprava formalnih in vsebinskih napak v izvirniku – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – preizkusna doba – ni odločitve o trajanju preizkusne dobe – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena. Vsebinskih napak oziroma pomanjkljivosti v izvirniku sodbe ni mogoče odpraviti z izdajo sklepa po 133. ali 365. členu ZKP. Če sodišče v razglašeni sodbi ni odločilo o določenem vprašanju (v konkretnem primeru o trajanju preizkusne dobe v pogojni obsodbi), je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZDR-1 člen 108, 111, 131. ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. OZ člen 188.
zamudna sodba - izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožeča stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale več kot zadnjih 6 mesecev in do dneva podaje izredne odpovedi nista bili izplačani plači za november in december 2014. Tožeča stranka je pred tem toženi stranki podala tudi opomin pred izredno odpovedjo in obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožeče stranke utemeljena, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen (3. odstavek 111. člena ZDR-1).
ZDR-1 člen 75, 75/8, 89, 89/2, 107. ZDR člen 73, 73/6, 88, 88/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - likvidacija - prevzemnik - sprememba delodajalca - poslovni razlog
Nad prvotoženo stranko je bil začet postopek likvidacije, glede katerega je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela delavca pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru pa bi morala tožnica na podlagi določbe 8. odstavka 75. člena ZDR-1 glede na začasni prevzem dejavnosti preiti na delo k tretjetoženi stranki, saj je tretjetožena stranka v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga opravljala dejavnost varovanja na objektu drugotožene stranke, ki ga je pred tem varovala prvotožena stranka. Drugotožena stranka je v letu 2012 s tretjetoženo stranko sklenila krovno pogodbo o storitvah s področja varovanja, zato je treba tretjetoženo stranko glede na osmi odstavek 75. člena ZDR-1 šteti kot novega prevzemnika dejavnosti varovanja določenih objektov drugotožene stranke (varovanje teh objektov je sicer izvajala tudi tožnica). Tretjetožena stranka je bila prevzemnik dejavnosti varovanja premoženja drugotožene stranke tudi v času, ko je prvotožena stranka tožnici podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 107. členu ZDR-1, čeprav bi morala tožnica na podlagi 8. odstavka 75. člena ZDR-1 preiti k tretjetoženi stranki. Za spremembo delodajalca so bili izpolnjeni pogoji iz navedene določbe ZDR-1. Ker do prehoda tožnice k novemu delodajalcu prevzemniku ni prišlo, namesto tega pa je prvotožena stranka tožnici podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je ta odpoved nezakonita.
ZUTD člen 61, 62, 63, 63/1, 63/4. ZDSS-1 člen 19, 58, 58/1, 63, 63/1, 74. ZUS-1 člen 52, 74. ZUP člen 138, 138/1, 140, 144, 145, 286.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - samostojna dejavnost - objektivni razlogi - odjava zavarovanja - socialni spor - navajanje dejstev - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je prenehal opravljati samostojno dejavnost, ker je bil posel s ključnim poslovnim partnerjem zaključen, do novih poslov s tem partnerjem ni prišlo zaradi njegovih likvidnostnih težav, drugih poslov z drugimi partnerji pa zaradi tržne situacije in specifičnosti njegovih storitev, kljub prizadevanjem ni uspel pridobiti. Z opravljanjem samostojne dejavnosti je prenehal iz objektivnih razlogov, zato niso podani razlogi za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Že toženec bi moral za razjasnitev dejanskega stanja in ugotovitev vseh pravno relevantnih dejstev v zvezi z razlogi za tožnikovo prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, v kolikor je menil, da navedbe niso dovolj popolne, dokazi pa ne zadostni, ne le pozvati tožnika na dopolnitev vloge, temveč izvesti poseben ugotovitveni postopek po ZUP, v katerem bi moral najmanj zaslišati tožnika in iz uradne evidence pridobiti podatke o likvidnosti tožnikovega glavnega poslovnega partnerja, oziroma izvesti še druge dokaze za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Tožnik je v sodnem postopku vsa pravno relevantna dejstva navajal do konca prvega naroka, torej pravočasno po ZPP, in do tedaj tudi podal dokazne predloge, med drugim predložil tudi dopis o poslovnem sodelovanju in predlagal svoje zaslišanje ter zaslišanje prič. Zato je sodišče prve stopnje te dokaze utemeljeno izvedlo in na njih tudi oprlo izpodbijano s
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave - obrazložitev sodbe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišče mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj navaja, da je odločitev oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, ni pa se opredelilo do tožničinih navedb niti ni pojasnilo, katera so dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter s tem v zvezi sodbe tudi ni pravno utemeljilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana pa je tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje tožničin dokazni predlog, da se postavi nov sodni izvedenec, zavrnilo brez obrazložitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZSPJS člen 3, 3a, 16, 16/3, 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 3, 3/1, 5, 5/5, 11. OZ člen 87, 87/1, 191.
Pri presoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto poslovni sekretar VI, ko je bila toženka premeščena iz V. v VI. tarifno skupino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbo 1. odstavka 19. člena ZSPJS, iz katere izhaja, da se dosežena napredovanja ne prenesejo. Predvidena je le možnost, da se izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta zviša za en plačni razred. Tožena stranka bi morala biti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto poslovni sekretar VI uvrščena v 22. plačni razred, povečan za en plačni razred, torej v 23. plačni razred. Toženi stranki je bila za sporno obdobje neutemeljeno obračunana in izplačana plača za 24. plačni razred namesto pravilno za 23. plačni razred. Ko pa je toženka s 1. 10. 2009 s tožnico ponovno sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto v V. tarifnem razredu, so se ji lahko upoštevala le napredovanja, ki jih je dosegla na prejšnjem (zadnjem) delovnem mestu (1. odstavek 20. člena ZSPJS). Tako bi bila tožena stranka ob upoštevanju 19. izhodiščnega razreda, povečanega za dve napredovanji, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravstveni administrator V (I) upravičena do uvrstitve v 21. plačni razred ne pa do 25. plačnega razreda, kot je bilo določeno v aneksu k PZ z dne 1. 10. 2009. Ker je bila toženi stranki v spornem obdobju preveč izplačana plača, je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačanih plač utemeljen.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnice se ni izključevalo iz delovnega procesa pri toženi stranki oziroma je tožnica dobila vse potrebne informacije v zvezi z delovnim procesom, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici zagotovila vse potrebne pogoje za opravljanje dela po pogodbi. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnice ni niti trpinčila na delovnem mestu niti je ni neenako obravnavala v primerjavi z drugimi zaposlenimi, zato njena odškodninska odgovornost iz tega naslova ni podana.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85. BBHZD člen 12. URS člen 2, 22. ZUP člen 1, 1/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev delavca s kršitvami
Tožena stranka tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu ni omogočila zagovora, pri čemer tudi niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku to omogoči. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZUJF člen 188, 246, 246/3. ZDR-1 člen 73, 73/1, 73/1-5, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2. ZSV člen 56, 56/5.
prenehanje delovnega razmerja -odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijanega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi tožnici ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj nima vseh potrebnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Izpodbijani sklep se v uvodu ne sklicuje na odpovedni razlog nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 niti na kakšno drugo določbo ZDR-1, ampak se sklicuje na ZUJF, ki ne predstavlja podlage za prenehanje delovnega razmerja v konkretnem primeru. Izpodbijani sklep v izreku v nasprotju s pravili glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem dokončnosti sklepa, tj. z njegovo vročitvijo, in ne z iztekom odpovednega roka, ki velja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstoji kakšen od odpovednih razlogov iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec navesti in obrazložiti odpovedni razlog in tudi okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče (drugi odstavek 87. člena ZDR-1), česar tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla oziroma obrazložila. Poleg tega bi morala iz izpodbijanega sklepa izhajati izjava volje tožene stranke, izražena z namenom in učinkom, da delovno razmerje med pravdnima strankama preneha. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi tožena stranka uveljavljala svoje oblikovalno upravičenje, ampak navaja zgolj ugotovitev, da je odpadel razlog, zaradi katerega je bil sklenjen dogovor in pogodba o zaposlitvi. Prav tako iz sklepa ni razvidno, da tožnica zaradi razrešitve s funkcije direktorice ne bi več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in da nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Ker tožnici delovno razmerje ni prenehalo na način in po postopka, ki izhaja iz določb ZDR-1, je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nezakonit. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kot nezakonit razveljavilo.
določitev preživnine – preživninske zmožnosti staršev – potrebe otrok
Zavezanci za preživljanje otrok so njihovi starši (123. člen ZZZDR), zato prispevek tožnikovega očeta v obliki brezplačnega stanovanja ne zmanjšuje tožnikove preživninske dolžnosti.