ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/3, 428. ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 149. Pravilnik v postopku ugotavljanja in priznavanja poklicne bolezni člen 4.
telesna okvara - invalidnina
Veljavni ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine na temelju telesnih okvar, ki so posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Tožničine zdravstvene težave, ki sicer predstavljajo 30 % telesno okvaro, so posledica degenerativnih sprememb zaradi patoloških procesov na hrbtenici, ki so postopoma prispevali k nastanku zdravstvenih težav in se tudi klinično manifestirali. So posledica bolezni in ne poklicne bolezni, zato nima pravice do invalidnine.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – podatki knjigovodskih izkazov – dokazna ocena – plačilo na roke – delo na črno
Pritožbeno sodišče ne sledi mnenju pritožnika, da bi moralo sodišče glede na njegove nizke prihodke upoštevati vsakršno znižanje stroškov upravičenca. Potrebno je poudariti, da pri določanju preživnine ne gre za računsko operacijo, oziroma za matematično natančno odmero, temveč presojo vrednostnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejstvi, t.j. zmožnostjo obeh staršev in vrste in višine potreb otroka na drugi strani. Zato gre pri določitvi preživnine za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca ali zmožnostih preživninskih zavezancev.
Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe zoper zamudno sodbo takse ni plačala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse.
najemna pogodba - poslovni prostor - obličnost pogodbe - odpoved pogodbe - sodna odpoved najema - tek odpovednega roka
Odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor teče od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Vročitev tožbe je treba šteti za sodno odpoved najema poslovnih prostorov, kar pomeni, da ni pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je dan sodne odpovedi dan dogodka, od katerega je treba šteti odpovedni rok.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - potni stroški priče
Čeprav sodišče prve stopnje potnih stroškov priče še pred zaključkom postopka ni naložilo v plačilo tožniku, ki je predlagal njeno zaslišanje, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je po izdaji sicer še nepravnomočne sodbe, ki jo je pritožbeno sodišče potrdilo, in ob upoštevanju toženčevega neuspeha v sporu, plačilo teh stroškov naložilo tožencu.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Ker je bila pritožba tožene stranke zoper sodbo vložena po izteku 15 - dnevnega zakonsko določenega roka za pritožbo, je sodišče prve stopnje pritožbo skladno s 1. odstavkom 434. člena ZPP pravilno zavrglo.
V postopku v zvezi z obnovo postopka lahko stranka sodeluje le s pooblaščencem, ki je odvetnik, ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje tak predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalno nadzorstvo - opravljanje življenjskih potreb
Pri tožnici do dokončnosti odločbe kljub demenci ni bilo potrebno stalno nadzorstvo (temveč le občasno), poleg tega je sama zmogla zadovoljevati večino osnovnih življenjskih potreb (sama se obuje in obleče, sama skrbi za higieno v smislu osnovnega umivanja, se sama giblje v stanovanju in sama hrani). Stanje po dokončni odločbi in kakršnekoli spremembe niso stvar tega postopka, ampak se pri tožencu lahko začne nov postopek z novo dokumentacijo. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je zato neutemeljen.
Odvzemanje nalog oziroma zadolžitev, ki sodijo v delokrog tožnika, ter neposredno dodeljevanje teh nalog drugim delavcem, ki jim je sicer delo odrejal sam tožnik, pomeni izrivanje tožnika iz delovnega procesa oziroma predstavlja mobing.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je s tožnikom sklenila tri pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi zaradi povečanega obsega dela v pravni službi, do katerega je prišlo zaradi izvedbe določenega projekta. Ta projekt je bil končan s potekom zadnje tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do povečanega obsega dela zaradi izvedbe projekta ter da so obstajali razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, ker naj bi tožnik opravljal tista pravniška dela, ki jih ni mogla opravljati določena oseba zaradi obremenjenosti z delom pri projektu. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, to je začasno povečan obseg dela, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek.
ZGD-1 člen 268, 268/2. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 47, 47/1, 482, 482/1.
stvarna pristojnost - odpoklic predsednika uprave
Tožnik je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave in ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa reitegracijski in reparacijski zahtevek in plačilo nepremoženjske škode. Nadzorni svet tožene stranke je tožnika predčasno odpoklical s funkcije predsednika uprave na podlagi 2. odstavka 268. člena ZGD-1. Predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje je tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa nadzornega sveta. Ta del zahtevka v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se neposredno ne nanaša na pravice iz delovnega razmerja in delovnopravne predpise. Tožba v tem delu izpolnjuje pogoje iz 1. točke 482. člena ZPP in iz nje ne izhaja noben delovnopravni zahtevek. V tem delu gre za čisto obliko gospodarsko statusnega spora (odpoklic predsednika uprave), za odločanje o teh sporih pa je na podlagi navedene določbe ZPP predvidena stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je za odločanje v tej zadevo pristojno okrožno sodišče splošne pristojnosti.
ZUJF člen 188, 246, 246/3. ZDR-1 člen 73, 73/1, 73/1-5, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2. ZSV člen 56, 56/5.
prenehanje delovnega razmerja -odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijanega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi tožnici ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj nima vseh potrebnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Izpodbijani sklep se v uvodu ne sklicuje na odpovedni razlog nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 niti na kakšno drugo določbo ZDR-1, ampak se sklicuje na ZUJF, ki ne predstavlja podlage za prenehanje delovnega razmerja v konkretnem primeru. Izpodbijani sklep v izreku v nasprotju s pravili glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem dokončnosti sklepa, tj. z njegovo vročitvijo, in ne z iztekom odpovednega roka, ki velja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstoji kakšen od odpovednih razlogov iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec navesti in obrazložiti odpovedni razlog in tudi okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče (drugi odstavek 87. člena ZDR-1), česar tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla oziroma obrazložila. Poleg tega bi morala iz izpodbijanega sklepa izhajati izjava volje tožene stranke, izražena z namenom in učinkom, da delovno razmerje med pravdnima strankama preneha. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi tožena stranka uveljavljala svoje oblikovalno upravičenje, ampak navaja zgolj ugotovitev, da je odpadel razlog, zaradi katerega je bil sklenjen dogovor in pogodba o zaposlitvi. Prav tako iz sklepa ni razvidno, da tožnica zaradi razrešitve s funkcije direktorice ne bi več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in da nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Ker tožnici delovno razmerje ni prenehalo na način in po postopka, ki izhaja iz določb ZDR-1, je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nezakonit. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kot nezakonit razveljavilo.
invalidska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva - prepozen predlog za obnovo postopka
Ker je bilo o pravici do invalidske pokojnine odločeno s pravnomočno odločbo, s katero je tožnik pridobil pravico do invalidske pokojnine, od njene vročitve pa je preteklo več kot 3 leta, se zahteva tako v primeru, da gre za zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine zaradi poklicne bolezni oziroma za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, kot v primeru, da gre za predlog za obnovo postopka, edino lahko zavrže. Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Skladno z 2. odstavkom 267. člena ZUP enako (razen v določenih primerih) ravna organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka in predlog zavrže, če ugotovi, da je od dokončnosti odločb, ki jih želi obnoviti, preteklo več kot 3 leta. Zato je sodišče prve stopnje, ki je sicer drugače kot toženec, ki je štel, da gre za novo zahtevo, štelo, da je tožnik predlagal obnovo postopka, utemeljeno zaključilo, da je bila zahteva pravilno zavržena, in da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti.
Tožnik kot zavarovanec, ki si sam plačuje prispevke, zaradi neporavnanih prispevkov ni mogel pridobiti veljavne naročilnice za nabavo medicinsko tehničnih pripomočkov (za oskrbo stome), kot je sicer določeno v 212. in naslednjih členih POZZ, in uveljaviti pravice do teh pripomočkov na način, kot ga določa POZZ, zato jih je kupoval samoplačniško. Po 78. a členu ZZVZZ zaradi neplačanih prispevkov pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja določenim zavarovancem niso izgubljene, temveč le zadržane, dokler obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov niso poravnane. Zavarovanec lahko pravice, ki so bile zadržane, uveljavlja po poplačilu dolga. Zato je tožnik po tem, ko so bili prispevki poravnani, upravičen do povračila stroškov medicinsko tehničnih pripomočkov.
nezmožnost za delo - bolezen - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnik, invalid III. kategorije invalidnosti, s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času po 6 ur dnevno, je bil v spornem obdobju v skladu s preostalo delovno zmožnostjo sposoben za delo 6 ur dnevno, kar pomeni, da je bil v istem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni le 2 uri dnevno. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijane upravne odločbe utemeljeno odpravilo in odločilo, da je bil tožnik v spornem obdobju v skladu s preostalo delovno zmožnostjo sposoben za delo 6 ur dnevno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo v polnem delovnem času.
ZDR člen 87, 87/2, 89, 118, 137, 138, 138/1. ZDR-1 člen 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini denarnega povračila uporabilo določbe ZDR, čeprav je v času odločanja že veljal ZDR-1, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.
Tožena stranka sicer pravilno navaja, da je lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz drugih razlogov tudi v času teka odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar to ne pomeni, da tožnik zoper to redno odpoved pogodbe o zaposlitvi nima sodnega varstva. Sodišče prve stopnje zato tožbe pravilno ni zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – delovno mesto – utemeljenost odpovednega razloga
Ker je med novim delovnim mestom upravljavca naložb (za katerega je tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi po 3. odstavku 91. členu ZDR-1, potem ko ji je bila za prejšnje delovno mesto redno odpovedana pogodba o zaposlitvi), in starim delovnim mestom svetovalca uprave bistvena vsebinska razlika, ni mogoče šteti, da tožnica na novem delovnem mestu opravlja enako delo, le za nižjo plačo, oziroma da je zaradi tega odpovedni razlog ni utemeljen. Delovno mesto svetovalca uprave je vodstveno delovno mesto s posebnimi odgovornostmi in pooblastili, delovno mesto upravljavca naložb pa je strokovno delovno mesto, kar že samo zase zadostuje za ugotovitev o tem, da tožnica po odpovedi ni opravljala identičnega dela oziroma ni imela enakih odgovornosti in pooblastil.
ZDR-1 člen 85, 87, 89, 89/1, 89/1-2, 118, 118/1, 118/2. ZDR člen 126, 127, 127/3, 157.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sodna razveza - nadurno delo
Delodajalec mora razlog nesposobnosti pisno obrazložiti tako v pisni seznanitvi pred odpovedjo kot tudi v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, na podlagi katerih lahko delavec ugotovi razlog nesposobnosti in pripravi svojo obrambo ter na podlagi katerih je v sodnem postopku mogoče preizkusiti utemeljenost odpovednega razloga. V konkretnem primeru pisna seznanitev pred odpovedjo in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne dosegata standarda obrazloženosti. Tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla, v čem tožnica dela ni organizirala in primerno vodila oziroma, kako bi ga morala organizirati in voditi. Ni navedla niti, kakšni so bili načini dela oziroma vodenja in kakšni bi morali biti ter zakaj in kakšno škodo so ti načini dela povzročali toženi stranki. Prav tako ni navedla, kakšne lastnosti in sposobnosti bi morala tožnica imeti ter zakaj je zaradi lastnosti oziroma sposobnosti, ki jim ima, nesposobna za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
Glede na določbo 157. člena ZDR je dopusten dogovor med delavcem in delodajalcem, v skladu s katerim je delavec dolžan (če se izkaže potreba) opravljati nadurno delo, dodatnega plačila za opravljanje nadurnega dela pa ne dobi (v smislu dodatka za nadurno delo iz tretjega odstavka 127. člena ZDR), ampak je že vključeno v dogovorjeno osnovno plačo delavca. Takšen dogovor je dopusten le ob izpolnjevanju dodatnega pogoja, da gre za eno izmed skupin delavcev, ki jih izrecno omenja 157. člen ZDR, ter če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma, če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožnica sodila v eno izmed treh kategorij delavcev, določenih v 157. členu ZDR. Prav tako so pomanjkljive ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem, ali si je tožnica lahko razporejala delovni čas samostojno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 89, 143, 166. ZDSS-1 člen 41.
transformacija delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odškodnina zaradi neizkoriščenega letnega dopusta
V sodbi je sodišče prve stopnje povzelo navedbe iz odpovedi, da je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja povpraševanja po izdelkih ter posledičnega upada naročil, tako da je zaradi ugotovljenega primanjkljaja realizacije in predvidenega primanjkljaja realizacije do konca leta 2012 pričela z zmanjševanjem števila zaposlenih na delovnem mestu „upravljalec stroja za izdelovanje izdelkov iz gume“, z vzpostavitvijo novega sistema poslovanja ter racionalizacije delovnih procesov, zaradi česar je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved se sklicuje tudi na možnost izgube enega močnejših naročil za avtomobilsko industrijo, česa sodba ne povzema, kar pa ne vpliva na pravilno presojo zakonitosti odpovedi. Sklicevanje delodajalca na razloge, ki v času odpovedi še ne obstajajo, praviloma ne more utemeljevati zakonitosti odpovedi, prav tako je otežena presoja okoliščin, ki še niso nastopile. Podobno sporen je razlog, ki se nanaša na predvideni primanjkljaj do konca leta 2012. Vendar pa zgolj zaradi tega odpoved ni nezakonita, saj to nista edina razloga, s katerima je tožena stranka obrazložila redno odpoved iz poslovnega razloga.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084418
OZ člen 167, 167/4, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZZavar člen 83. ZPP člen 285, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske škode – zelo težka škoda – tek zakonskih zamudnih obresti – dokazovanje izključitve obveznosti zavarovalnega kritja – vinjenost – alkohol – izvedenec alkoholog – vzročna zveza – domneva vzročne zveze – kapitalizirana renta – odškodnina v obliki denarne rente – teorija o dohodkovni renti – obutev – nakup ortopedske obutve – krajša noga – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Pritožba našteje nekaj primerov, za katere meni, da je bila prisojena odškodnina nižja. Pri tem pa spregleda, da je treba prisojeno odškodnino umestiti v primerljive primere iz sodne prakse kot celoto in ne za vsako prisojeno odškodnino iz vsakega pravnega naslova iz 179. člena OZ.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožniku, da mu gre odškodnina za nakup ortopedske obutve, ki jo mora nositi zaradi poškodbe oziroma 5 cm krajše noge. Vendar mora za utemeljenost zahtevka za mesečno rento tožeča stranka dokazati, da je sposobnost pridobivanja zaslužka ali drugačnega načina zagotavljanja preživljanja zaradi telesne poškodbe oziroma okvare zdravja, podana.
Ker je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgube na zaslužku in če je ta škoda gotova in bodoča, ji gre denarna renta, če je predložila dokaze. Sodišče prve stopnje, bi moralo tožeči stranki predočiti dejstvo, da je za izračun potreben izvedenec finančne stroke (285. člen ZPP).