premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
OZ člen 2, 3, 635, 635/1, 635/2, 636, 639. ZPP člen 285.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – potek prekluzivnih rokov – nov dogovor o odpravi napak in plačilu storitve – materialno procesno vodstvo
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da je tožena stranka zatrjevala, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo tožeča stranka napake na terasi odpravila in da bo izstavila račun toženi stranki po odpravi napak.
Če je bil med pravdnima strankama sklenjen nov dogovor o načinu in rokih za izdelavo terase (oziroma odprave napak) in glede plačila, je treba spoštovati vsebino novega dogovora, tako glede na novo določen obsega dela, ki ga mora opraviti tožeča stranka na terasi, kot tudi glede roka in višine plačila za opravljeno storitev.
ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. 339/2-14. OZ člen 179.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev izvedbe dokaza – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – povrnitev škode – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, je pravdno sodišče vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. V opisu kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe ni navedeno, da je toženec tožnika porezal tudi po rokah in nogah.
nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – lastninska pravica v pričakovanju
V konkretnem primeru kupčeva (tožnikova) skrbnost, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim, ni pravno relevantna, kot tudi ni pravno pomembna upničina (toženkina) dobra vera in sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje.
preživnina – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskih zavezancev – dokazna ocena – dejanske ugotovitve o premoženjskem stanju – življenjski stil
Čeprav ni podatkov o višini njegovih dohodkov iz dejavnosti, je o njih mogoče sklepati tudi na podlagi njegovega premoženjskega stanja in življenjskega stila, kot je pravilno ravnalo prvo sodišče. Ugotovljene okoliščine (npr. nakup in obnova stanovanjske hiše, nakup in obnova počitniškega apartmaja, uporaba motornih vozil višjega razreda, utečena poslovna dejavnost, v kateri ima zaposlene delavce, občasno izvajanje del v tujini, oddajanje stanovanjskih prostorov v lastni hiši in počitniškega apartmaja, uporaba dražjih plovil med dopustom oziroma med preživljanjem prostega časa na morju) ne dopuščajo dvoma, da je premoženjsko stanje tožnikovega očeta tako dobro in hkrati toliko boljše od toženkinega, da ni podlage za zahtevano spremembo preživnine.
ugovor tretjega - odgovor upnika na ugovor tretjega - vročanje odgovora upnika tretjemu - stroški odgovora upnika na ugovor
Odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega temelji zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju, podanem v odgovoru na ugovor. Ker ni opravljena vsebinska presoja navedb strank in je odločitev sprejeta zgolj in izključno na upnikovem nasprotovanju in zakonski določbi drugega odstavka 65. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da sprejme odločitev o zavrnitvi ugovora, opustitev vročitve odgovora na ugovor pred tem, da sodišče sprejme odločitev o ugovoru, ne predstavlja kršitve do izjave.
ZFPPIPP člen 77, 77/1, 77/1-2, 285, 313. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
sklep o prodaji – upniški odbor – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – mnenje upniškega odbora pred sklepom o prodaji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti
Na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak jo lahko upošteva le, če to zahtevajo pravdne stranke.
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, ZFPPIPP ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha.
ZFPPIPP člen 384, 386, 401, 401/1, 401/1-2, 401/1-2(1), 401/1-2(3). OZ člen 9, 9/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo - mesečno poročanje upravitelju - aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve - redno izpolnjevanje vseh obveznosti - odpust neplačanega dolga - izjema - dolžnost izpolnitve obveznosti
Obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo so jasne. Predpisane so v 384. členu, 386. členu in 401. členu ZFPPIPP. Le pod pogojem, da jih dolžnik v celoti izvršuje, se izkaže za vrednega, da mu sodišče po preteku preizkusne dobe preostanek neplačanega dolga tudi oprosti. Odpust obveznosti predstavlja izjemo od temeljnega načela obligacijskega prava, da mora vsak udeleženec v obligacijskem razmerju v celoti izpolniti svoje obveznosti in odgovarja zanje. Če pride do odpusta obveznosti, dolžnik po odpustu brez dolgov živi dalje, upniki pa ostanejo (delno) nepoplačani. Zato tisti dolžnik, ki ves čas trajanja preizkusnega obdobja ne izpolnjuje prav vseh zakonskih obveznosti, ne more doseči odpusta neplačanega dolga. Ena od takih obveznosti je tudi mesečno poročanje upravitelju o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev.
Dolžnik je v dopisu z dne 22. 5. 2015 v zvezi s prošnjo za izločitev dnevnic iz stečajne mase sodišče obvestil, da je 22. 5. 2015 začel delat pri G. d. o. o., ne pa stečajnega upravitelja. Njemu je šele 22. 7. 2015 poslal e-mail, da je od 29. 6. 2015 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje in mu takrat hkrati poslal pogodbo o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da je bil od 25. 5. do 25. 6. 2015 zaposlen. Že iz tega sledi, da je strogo, zgoraj citirano določilo tretje alineje 3. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP dolžnik kršil.
ZD določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke nima. Nepristnost (neavtentičnost, ponarejenost) oporoke pomeni nenastanek oporoke. Na podlagi take oporoke zato ni mogoče dedovati. Ker ZD specialnih določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke nima, pravno podlago za presojo veljavnosti v takem primeru predstavljajo splošna pravila OZ.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odgovornost – padec na mokrih tleh – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – opozorilne table – dokazna ocena – soprispevek oškodovanca – zlom zapestja – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – srednje hud primer
Odločitev o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke za tožničino škodo je pravilna. Njegovo dolžno skrbnost glede vzdrževanja in čiščenja pohodnih površin v zdravstvenem domu je treba namreč v konkretnem primeru presojati še posebej strogo – po merilih profesionalne skrbnosti. Gre za javno ustanovo, v kateri se dnevno giblje veliko število pacientov v različnem psihofizičnem stanju. Zato je skrb za njihovo varnost in zdravje pri gibanju za izvajalca zdravstvenega varstva še posebej poostrena.
Dokaz z zaslišanjem stranke je eden izmed predvidenih, dovoljenih dokazov, ki ga sodišče oceni kot vse druge, torej posebej in v povezavi z drugimi, glede na trditve, dokazno ponudbo ter uspeh celotnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0084424
ZBPP člen 46. ZOdvT tarifna številka 3220.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca – izvedenina – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije – stroški postopka – kriterij uspeha v pravdi – uspeh po temelju – uspeh po višini – pooblaščenec neodvetnik – nagrada za postopek
Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, izvedba tega dokaza pa je bila namenjena izključno ugotavljanju višine njene odškodninske terjatve, je sodišče prve stopnje toženkama, ob upoštevanju prvega odstavka 46. člena ZBPP, pravilno naložilo, da morata ustrezen delež izvedenine plačati neposredno v korist proračuna. Sicer pa strošek izvedenine deli usodo ostalih pravdnih stroškov, zato se pri odločanju o pravici do njihovega povračila upošteva kriterij uspeha v pravdi. Nasprotno stališče, za katerega se zavzema pritožba, je v novejši sodni praksi že preseženo.
Tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je že zato, ker v ponudbi ni bilo navedeno ime osebe, ki bi kupila solastni delež, v primeru, če tožnica ne bi uveljavljala predkupne pravice, utemeljen.
Le pooblaščenec lahko poda stroškovnik in to do konca glavne obravnave.
SPZ člen 67, 67/3, 67/5, 99, 100. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1.
varstvo solastnika in skupnega lastnika – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje solastnika – gradnja nadstreška – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – izboljšava – soglasje solastnikov – prenos pravic na najemnika – meje preizkusa sodbe prve stopnje – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev pritožbe
Dejstvo, da tožnica v stanovanjski hiši ne živi, ampak svoj del oddaja, na odločitev ne more vplivati. Tožnica namreč s tem, ko je del svojih upravičenj prenesla na najemnika, ni izgubila solastninske pravice, predvsem tudi ni izgubila pravice, da o vseh poslih, ki presegajo redno upravljanje, soodloča.
URS člen 15, 33. ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141, 219.
zapuščina brez dedičev - last rs - deklaratorna odločba - postopek v primeru neznanih dedičev - dedna pravica - dedič - pravica zahtevati zapuščino - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - subjektivni rok - objektivni rok - zakonski rok - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - uresničevanje in omejevanje pravic - originaren način pridobitve lastninske pravice - razlastitev
Sklep o razglasitvi zapuščine brez dedičev za državno lastnino in o izročitvi zapuščine državi je le deklaratorne narave. Z njegovo izdajo dedič ne izgubi dedne pravice niti nanjo oprte lastninske pravice. Ostaja zapustnikov dedič s pravico zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, vendar v rokih, ki jih, tako kot v odnosu do ostalih dedičev, predpisuje zakon v 141. členu ZD.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - zakonski prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, zaradi česar ni mogoče upoštevati pritožničine navedbe, da bo takso plačala, ko ji bodo nakazana ustrezna sredstva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084373
ZASP člen 80, 81, 168, 168/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
fotografije – objava fotografij – materialne avtorske pravice – pogodba o odplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic – načelo pisnosti – in dubio pro auctore – dovoljenje avtorja – avtorski honorar – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – nepremoženjska škoda – porušeno psihično stanje – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z 81. členom ZASP se v primeru, če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera. Uporabljajo se objektivna merila, ki ustrezajo tržnim razmeram, opravijo se lahko tudi poizvedbe o podobnih plačilih na trgu. Ne gre torej za ugotavljanje običajne cene za uporabo fotografij tožnika v času, ko so bile objavljene, ampak za vprašanje, kakšno je bilo običajno plačilo za objavo primerljivih fotografij v primerljivih časopisnih medijih (tiskanih in spletnih) v primerljivem obdobju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071235
OZ člen 83, 121. ZVPot 23.
življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strank
Splošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.
Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
pritožba – pritožbene navedbe – trditveno breme – meje preizkusa sodbe prve stopnje – tek zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – uspeh s pritožbo le glede odločitve o stranski terjatvi
S sklicevanjem na gradivo, ki ga je stranka predložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more doseči presoje utemeljenosti izpodbijane sodbe z vidika teh navedb in dokazov. Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje, tako da navedbe, še manj pa dokazi, podani v postopku pred izdajo sodbe, ne morejo predstavljati pritožbenih navedb.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.