ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. 339/2-14. OZ člen 179.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev izvedbe dokaza – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – povrnitev škode – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, je pravdno sodišče vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. V opisu kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe ni navedeno, da je toženec tožnika porezal tudi po rokah in nogah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071235
OZ člen 83, 121. ZVPot 23.
življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strank
Splošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.
Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084375
ZVPot-1 člen 37c, 37c/3, 38. OZ člen 640. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odstop od pogodbe – povrnitev škode – odškodninski zahtevek – poslovna odškodninska odgovornost – stroški postopka – nov narok po razveljavitvi odločbe
Tožeča stranka z odškodninskim zahtevkom dejansko zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napak oziroma za dokončanje del, ki bi jih morala opraviti tožena stranka. Tožeča stranka s tem zahtevkom zahteva odpravo napak na stroške tožene stranke, saj bo navedena dela morala opraviti po drugem podjemniku, s tem pa ji bodo lahko nastali višji stroški, kot so bili dogovorjeni v pogodbi. Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila navedenih stroškov, četudi ji še niso nastali, če bi jih uveljavila v okviru prekluzivnega roka, kot ga določa drugi odstavek 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 37c. členom ZVPot-1. Gre namreč za posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, ki izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da ji pripadajo stroški po tarifni številki 3102 po Zakonu o odvetniški tarifi, ker je bila zadeva razveljavljena in je bil opravljen nov narok. Sodna praksa, ki se je izoblikovala v podobnih primerih, priznava nagrado za (nov) narok, ne priznava pa nagrade za postopek.
ZFPPIPP člen 77, 77/1, 77/1-2, 285, 313. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
sklep o prodaji – upniški odbor – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – mnenje upniškega odbora pred sklepom o prodaji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti
Na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak jo lahko upošteva le, če to zahtevajo pravdne stranke.
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, ZFPPIPP ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha.
ZFPPIPP člen 384, 386, 401, 401/1, 401/1-2, 401/1-2(1), 401/1-2(3). OZ člen 9, 9/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo - mesečno poročanje upravitelju - aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve - redno izpolnjevanje vseh obveznosti - odpust neplačanega dolga - izjema - dolžnost izpolnitve obveznosti
Obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo so jasne. Predpisane so v 384. členu, 386. členu in 401. členu ZFPPIPP. Le pod pogojem, da jih dolžnik v celoti izvršuje, se izkaže za vrednega, da mu sodišče po preteku preizkusne dobe preostanek neplačanega dolga tudi oprosti. Odpust obveznosti predstavlja izjemo od temeljnega načela obligacijskega prava, da mora vsak udeleženec v obligacijskem razmerju v celoti izpolniti svoje obveznosti in odgovarja zanje. Če pride do odpusta obveznosti, dolžnik po odpustu brez dolgov živi dalje, upniki pa ostanejo (delno) nepoplačani. Zato tisti dolžnik, ki ves čas trajanja preizkusnega obdobja ne izpolnjuje prav vseh zakonskih obveznosti, ne more doseči odpusta neplačanega dolga. Ena od takih obveznosti je tudi mesečno poročanje upravitelju o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev.
Dolžnik je v dopisu z dne 22. 5. 2015 v zvezi s prošnjo za izločitev dnevnic iz stečajne mase sodišče obvestil, da je 22. 5. 2015 začel delat pri G. d. o. o., ne pa stečajnega upravitelja. Njemu je šele 22. 7. 2015 poslal e-mail, da je od 29. 6. 2015 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje in mu takrat hkrati poslal pogodbo o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da je bil od 25. 5. do 25. 6. 2015 zaposlen. Že iz tega sledi, da je strogo, zgoraj citirano določilo tretje alineje 3. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP dolžnik kršil.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odgovornost – padec na mokrih tleh – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – opozorilne table – dokazna ocena – soprispevek oškodovanca – zlom zapestja – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – srednje hud primer
Odločitev o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke za tožničino škodo je pravilna. Njegovo dolžno skrbnost glede vzdrževanja in čiščenja pohodnih površin v zdravstvenem domu je treba namreč v konkretnem primeru presojati še posebej strogo – po merilih profesionalne skrbnosti. Gre za javno ustanovo, v kateri se dnevno giblje veliko število pacientov v različnem psihofizičnem stanju. Zato je skrb za njihovo varnost in zdravje pri gibanju za izvajalca zdravstvenega varstva še posebej poostrena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075308
OZ člen 21, 21/1. ZKZ člen 20, 22, 22/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – postopek prodaje – odobritev pravnega posla po upravnem organu – upravni postopek
S trenutkom, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba v smislu zavezovalnega pravnega posla sklenjena pod odložnim pogojem odobritve tega posla po upravni enoti, ki vodi postopek prodaje, saj ZKZ kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, zato je treba uporabiti prvi odstavek 21. člena OZ. Soglasje oz. odobritev pravnega posla je namreč po ZKZ dodaten pogoj za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju (tako izrecno izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 – Pravna mnenja I/2012). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.
Šele z odobritvijo pravnega posla je postopek izbire kupca zaključen, ta pa se izvaja izključno v upravnem postopku.
Ob dejstvu, da postopek izbire upravičenega kupca še teče v upravnem postopku, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče o smotrnosti predmetnega pravdnega postopka o ničnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama kot o predhodnem vprašanju, na katerega bo vezan tudi upravni organ. Vprašanje ničnosti (pravne veljavnosti sklenjene pogodbe med toženima strankama) se bo namreč rešilo že v samem upravnem postopku, v katerem se bo odločalo o odobritvi točno določenega pravnega posla s točno določenim sprejemnikom prodajalčeve ponudbe. Le pravni posel z „izbranim“ sprejemnikom ponudbe bo namreč izpolnjeval odložni pogoj za veljavnost sklenjene kupoprodajne pogodbe.
premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
prodajna pogodba – dvojno razpolaganje z istima nepremičninama – nakup apartmaja – neobstoj etažne lastnine – etažna lastnina – nevknjižba pravice uporabe na apartmajih v svojo korist – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje – zemljiškoknjižno dovolilo – intabulacijska klavzula – nepremičninski posrednik – dobra vera
Ni dvoma, da je bila tožeča stranka prvi kupec spornih apartmajev, ki sta ji bila s strani druge tožene stranke kot prodajalke tudi izročena, prvi toženec pa ima položaj drugega pridobitelja ter je šlo pri sklenitvi obeh notarskih zapisov za primer dvojnega razpolaganja z istima nepremičninama, kolikor se notarska zapisa nanašata tudi na oba apartmaja. Druga tožena stranka je s prodajo apartmajev tožnici izčrpala svoja razpolagalna upravičenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084384
OZ člen 197. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev stroškov, nastalih s prestavitvijo javne poti – dejanska razlastitev – občinska pot – izdatek za drugega – dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za postopek – nagrada za narok
Odločilno je, da je občinska pot do prestavitve potekala po tožnikovih nepremičninah, ne da bi bil formalno izveden postopek razlastitve in ne, da bi tožnik ali njegovi pravni predniki za to dobili kakršnokoli odškodnino.
Sodišču res ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), poleg tega pa je v konkretnem primeru zavrnilo izvedbo dokazov za dokazovanje dejstva, ki ga je štelo za nedokazanega (da je tožnik pristal, da sam financira prestavitev ceste), kar predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, posledično pa bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ponovnem odločanju o stroških pa naj bo sodišče prve stopnje pozorno še na 4. točko opombe št. 3 Tarife, ki določa, da če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek (ne pa tudi za narok) pred tem sodiščem všteje v nagrado v ponovljenem postopku.
kreditna pogodba – prenos obveznosti – pogodbena cesija – zakonita subrogacija – zamudne obresti – odstop od pogodbe – odstopna izjava – odstop pod odložnim pogojem – varstvo potrošnikov – šibkejša stranka – pritožbene novote – stroški pritožbenega postopka
Ker banka višje terjatve od tiste, ki je bila z omenjeno sodbo prisojena, ni pridobila, več na tožnico ne na podlagi pogodbenega (cesijskega) odstopa terjatve in ne na podlagi subrogacije ni mogla prenesti.
ZD določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke nima. Nepristnost (neavtentičnost, ponarejenost) oporoke pomeni nenastanek oporoke. Na podlagi take oporoke zato ni mogoče dedovati. Ker ZD specialnih določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke nima, pravno podlago za presojo veljavnosti v takem primeru predstavljajo splošna pravila OZ.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda pravnega dejanja – vročanje sodnih pisanj – napake pri vročanju – napaka poštnega uslužbenca
Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Pri tem ni bistveno, da gre za napako pošte, saj sodišče pisanja vroča po pošti in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080719
ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 62, 67. OZ člen 190.
izčlenitev – ponovna prisilna poravnava – prenos terjatve na izčlenjeno družbo – univerzalno pravno nasledstvo – neupravičena pridobitev – terjatve, ki v času obračuna izčlenitve še niso obstajale – neposlovne terjatve – dvojno plačilo – vračilo preveč plačanega – pravni učinki pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti – pravnomočen sklep o izvršbi – pravna varnost – ugovori v izvršilnem postopku
Ker je v izčlenitveni načrt potrjene prisilne poravnave vključena (tudi) nabavna pogodba z dne 26. 2. 2013, je aktivno legitimacijo družbi A-T, d.d., sicer mogoče pripisati, a le v zvezi z zahtevkom iz naslova rabatov za lojalnost in marketing. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila prenesena tudi nabavna pogodba, da je terjatev za plačilo rabatov zato del premoženja izčlenjenega A - tj. A-T, d.d. oziroma da je slednja univerzalna pravna naslednica v zvezi s prenesenim premoženjem.
Pri presoji, ali ima tisti, ki je plačal (prostovoljno ali prisilno) na podlagi izvršilnega naslova, pravico zahtevati vračilo preveč (dvakrat) plačanega zneska po pravilih o neupravičeni pridobitvi, je treba ustrezno upoštevati pravila o pravnih učinkih pravnomočnosti. Pravnomočno razsojena zadeva je pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za ponovno odločanje o isti zadevi (drugi odstavek 319. člena ZPP). Če je bilo npr. s pravnomočno sodbo stranki naloženo plačilo določene obveznosti, je s tem pravnomočno odločeno, da ta obveznost obstaja v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti te sodbe. Slednje pa vključujejo vse okoliščine, ki so nastale do konca obravnave v zadevi, v kateri je bila izdana taka sodba. Zato v drugem postopku ni več mogoče (uspešno) uveljavljati, da obveznost ne obstaja, ker naj bi prenehala na podlagi dejstev, ki so nastala v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti te sodbe.
Pravnomočni sklep o izvršbi ima učinke pravnomočne sodbe: med strankama učinkuje tako, da sta vezani nanj in ga morata šteti za resničnega in pravilnega. Zato tudi navedba o dvojnem plačilu dolga v tem postopku ne more biti uspešna, dokler obstoji pravnomočna odločba, iz katere izhaja, da je dolg v trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost, še vedno obstajal. Ustanova pravnomočnosti zagotavlja pravno utrjenost sodnih odločb in je nujna za pravno varnost. Idealno sicer je, če se pravnomočnost razteza na pravno odločitev, pri kateri sta tako dejanska kot pravna podlaga pravilni. Če te skladnosti ni, pa je načelo pravne varnosti močnejše od načela dejanske in pravne pravilnosti.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 22, 23. ZNISESČP člen 1, 2, 5, 9, 9/4, 11, 11/1, 15, 15/3, 16, 16/2, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 21/3. ZPP člen 158.
neizplačane stare devizne vloge - prekinitev postopka - pravica do sodnega varstva - odložitev odločanja do pridobitve podatkov - nedoločenost odloga postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - znisesčp - verifikacijski postopek - pobuda za oceno ustavnosti
Z odlogom odločanja v verifikacijskem postopku do pridobitve podatkov iz BIH, s katerimi niti toženka niti RS ne razpolagata, od česar pa je nedvomno odvisna odločitev o verifikaciji zahtevka varčevalca (torej presoja, ali gre za staro neizplačano devizno vlogo iz 2. člena ZNISESČP ali pa nemara za devizno vlogo, ki je bila upniku že delno ali v celoti izpolnjena) se tako zagotavlja varstvo javnega interesa države pred dvojnimi izplačili. Enostranski postopek, v katerem bi organ odločal o zahtevku varčevalke zgolj na podlagi njenih dokazil brez pridobitve podatkov banke o stanju na računu varčevalke bi namreč pomenil izključitev pravice države RS do nadzora nad uporabo premoženja v skladu s splošnim oziroma javnim interesom (drugi odstavek 1. člena Protokola št. 1 Evropske konvencije o človekovih pravicah). Zato ni utemeljen očitek pritožbe o kršitvi pravice do sodnega varstva tožnice oziroma nesorazmernosti posega v njeno pravico do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo predlogu pritožbe, ki je predlagala prekinitev pritožbenega postopka in sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno ustavnosti prvega odstavka 20. člena ZNISESČP v povezavi z določbo prvega odstavka 21. člena ZNISESČP glede ustavne skladnosti določb s 23. členom URS.
stečajni postopek, začet v postopku prisilne poravnave – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – upniški odbor – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – zahteva upnikov
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, pododdelek 5. 3. 7 ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha. Kot dodaten argument v prid navedenemu stališču je tudi dejstvo, da upniški odbor v stečajnem postopku ni obvezen organ, temveč je oblikovan zgolj, če tako zahtevajo upniki (2. točka prvega odstavka 77. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0084424
ZBPP člen 46. ZOdvT tarifna številka 3220.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca – izvedenina – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije – stroški postopka – kriterij uspeha v pravdi – uspeh po temelju – uspeh po višini – pooblaščenec neodvetnik – nagrada za postopek
Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, izvedba tega dokaza pa je bila namenjena izključno ugotavljanju višine njene odškodninske terjatve, je sodišče prve stopnje toženkama, ob upoštevanju prvega odstavka 46. člena ZBPP, pravilno naložilo, da morata ustrezen delež izvedenine plačati neposredno v korist proračuna. Sicer pa strošek izvedenine deli usodo ostalih pravdnih stroškov, zato se pri odločanju o pravici do njihovega povračila upošteva kriterij uspeha v pravdi. Nasprotno stališče, za katerega se zavzema pritožba, je v novejši sodni praksi že preseženo.
nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – lastninska pravica v pričakovanju
V konkretnem primeru kupčeva (tožnikova) skrbnost, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim, ni pravno relevantna, kot tudi ni pravno pomembna upničina (toženkina) dobra vera in sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje.
odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika – trditveno breme – dokazno breme
Škoda je nastala, ker tožnica – poslovodkinja prodanega blaga ni ustrezno evidentirala, toženka – kupovalka pa ga ni plačala. Pri razmejevanju prispevkov pravdnih strank k nastali škodi je pomembna vrednost neplačanega trgovskega blaga, ki jo mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081170
SPZ člen 68, 115. ZPSPP člen 19. OZ člen 2, 3.
upravljanje poslovnih stavb – dobava vode – skupno odjemno mesto – najem poslovnega prostora – zavezanec za plačilo dobavljene vode – pasivna legitimacija lastnika – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja – dispozitivna narava zakonskih določb – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnes). Tožeča stranka ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje tožena stranka, zato sodišče prve stopnje navedenih pogodb za odločitev v konkretnem sporu, ko gre za razmerje med dobaviteljem vode in lastnikom poslovnega prostora, ni moglo upoštevati.