plačilo sodne takse - procesna predpostavka - zakonski prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, zaradi česar ni mogoče upoštevati pritožničine navedbe, da bo takso plačala, ko ji bodo nakazana ustrezna sredstva.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da je terjatev tožnice zastarana že mnogo preje, saj so bile okoliščine v zvezi s hrupom znane že v letu 2004, ko je tožena stranka začela z obratovanjem, tako da je bila škoda zaradi hrupa zastarana že zdavnaj prej, najmanj konec leta 2007.
Pravilno je zavrnjen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, saj za tak zahtevek ni pravne podlage, saj je sodišče ugotovilo, da zahtevek za odškodnino in manjvrednost ni utemeljen in bi na tej pravni podlagi tožnica uveljavljala zahtevek le, če ne bi imela drugih možnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080035
OZ člen 87, 353, 353/1, 365. ZPP člen 184, 189, 189/3, 285, 286, 286/1, 319, 319/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
odškodnina – škoda, nastala s kaznivim dejanjem – zastaranje zahtevka – ugovor zastaranja – obseg ugovora zastaranja – prekinitev zastaranja – litispendenca – identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Ker že iz navedb in dokazov tožbe izhajajo bistvene okoliščine, ki so vplivale na dolžino in potek zastaralnega roka, tožencu ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni bilo treba navesti novih dejstev ali dokazov.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda pravnega dejanja – vročanje sodnih pisanj – napake pri vročanju – napaka poštnega uslužbenca
Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Pri tem ni bistveno, da gre za napako pošte, saj sodišče pisanja vroča po pošti in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0084424
ZBPP člen 46. ZOdvT tarifna številka 3220.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca – izvedenina – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije – stroški postopka – kriterij uspeha v pravdi – uspeh po temelju – uspeh po višini – pooblaščenec neodvetnik – nagrada za postopek
Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, izvedba tega dokaza pa je bila namenjena izključno ugotavljanju višine njene odškodninske terjatve, je sodišče prve stopnje toženkama, ob upoštevanju prvega odstavka 46. člena ZBPP, pravilno naložilo, da morata ustrezen delež izvedenine plačati neposredno v korist proračuna. Sicer pa strošek izvedenine deli usodo ostalih pravdnih stroškov, zato se pri odločanju o pravici do njihovega povračila upošteva kriterij uspeha v pravdi. Nasprotno stališče, za katerega se zavzema pritožba, je v novejši sodni praksi že preseženo.
spor o pristojnosti - pristojnost - fizična oseba - postopek v gospodarskih sporih - pristojnost okrajnega sodišča - civilnopravno razmerje
Četudi gre namreč za spor med družbenikom in družbo, iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da bi bilo zanj treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP). Iz spisovne dokumentacije je razvidno le, da tožeča stranka zahteva od tožene stranke vračilo posojila, na podlagi Posojilne pogodbe, tožena stranka pa trdi, da ji je posojilo vrnila.
stečajni postopek, začet v postopku prisilne poravnave – pravni učinki – upniški odbor – kontinuiteta upniškega odbora – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave
ZFPPIPP izrecno ne določa, kakšna je usoda upniškega odbora v primeru, ko se stečajni postopek začne v postopku prisilne poravnave. ZFPPIPP v pododdelku 5.3.7, ki ureja posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave, ne predvideva kontinuitete vseh učinkov in dejanj iz postopka prisilne poravnave v stečajni postopek. Posebna pravila veljajo le glede nedovoljenega pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka, izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov in prijave ter plačila določenih terjatev. Iz navedenega je tako razbrati, da se učinki začetka postopka prisilne poravnave raztezajo na stečajni postopek le v navedenih, izrecno določenih primerih.
pritožba – pritožbene navedbe – trditveno breme – meje preizkusa sodbe prve stopnje – tek zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – uspeh s pritožbo le glede odločitve o stranski terjatvi
S sklicevanjem na gradivo, ki ga je stranka predložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more doseči presoje utemeljenosti izpodbijane sodbe z vidika teh navedb in dokazov. Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje, tako da navedbe, še manj pa dokazi, podani v postopku pred izdajo sodbe, ne morejo predstavljati pritožbenih navedb.
odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost imetnika stavbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – višina škode – ugotavljanje višine škode – dokazno breme – predlog za postavitev izvedenca – umik dokaznega predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Tožnik je v dokazovanje obsega škode predložil pred pravdo pridobljeno mnenje sodne izvedenke in cenilke gradbene stroke, katerega dokazni moči je toženec substancirano ugovarjal. Tovrstno izvedensko mnenje se lahko tako šteje le kot del trditev tožnika, v dokazovanje katerih (glede obsega škode) pa tožnik ni ponudil nobenega dokaza oziroma ga je umaknil, zato mu ni uspelo dokazati ene od predpostavk odškodninske odgovornosti (višina škode).
URS člen 15, 33. ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141, 219.
zapuščina brez dedičev - last rs - deklaratorna odločba - postopek v primeru neznanih dedičev - dedna pravica - dedič - pravica zahtevati zapuščino - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - subjektivni rok - objektivni rok - zakonski rok - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - uresničevanje in omejevanje pravic - originaren način pridobitve lastninske pravice - razlastitev
Sklep o razglasitvi zapuščine brez dedičev za državno lastnino in o izročitvi zapuščine državi je le deklaratorne narave. Z njegovo izdajo dedič ne izgubi dedne pravice niti nanjo oprte lastninske pravice. Ostaja zapustnikov dedič s pravico zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, vendar v rokih, ki jih, tako kot v odnosu do ostalih dedičev, predpisuje zakon v 141. členu ZD.
SPZ člen 67, 67/3, 67/5, 99, 100. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1.
varstvo solastnika in skupnega lastnika – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje solastnika – gradnja nadstreška – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – izboljšava – soglasje solastnikov – prenos pravic na najemnika – meje preizkusa sodbe prve stopnje – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev pritožbe
Dejstvo, da tožnica v stanovanjski hiši ne živi, ampak svoj del oddaja, na odločitev ne more vplivati. Tožnica namreč s tem, ko je del svojih upravičenj prenesla na najemnika, ni izgubila solastninske pravice, predvsem tudi ni izgubila pravice, da o vseh poslih, ki presegajo redno upravljanje, soodloča.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084375
ZVPot-1 člen 37c, 37c/3, 38. OZ člen 640. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odstop od pogodbe – povrnitev škode – odškodninski zahtevek – poslovna odškodninska odgovornost – stroški postopka – nov narok po razveljavitvi odločbe
Tožeča stranka z odškodninskim zahtevkom dejansko zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napak oziroma za dokončanje del, ki bi jih morala opraviti tožena stranka. Tožeča stranka s tem zahtevkom zahteva odpravo napak na stroške tožene stranke, saj bo navedena dela morala opraviti po drugem podjemniku, s tem pa ji bodo lahko nastali višji stroški, kot so bili dogovorjeni v pogodbi. Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila navedenih stroškov, četudi ji še niso nastali, če bi jih uveljavila v okviru prekluzivnega roka, kot ga določa drugi odstavek 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 37c. členom ZVPot-1. Gre namreč za posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, ki izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da ji pripadajo stroški po tarifni številki 3102 po Zakonu o odvetniški tarifi, ker je bila zadeva razveljavljena in je bil opravljen nov narok. Sodna praksa, ki se je izoblikovala v podobnih primerih, priznava nagrado za (nov) narok, ne priznava pa nagrade za postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081170
SPZ člen 68, 115. ZPSPP člen 19. OZ člen 2, 3.
upravljanje poslovnih stavb – dobava vode – skupno odjemno mesto – najem poslovnega prostora – zavezanec za plačilo dobavljene vode – pasivna legitimacija lastnika – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja – dispozitivna narava zakonskih določb – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnes). Tožeča stranka ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje tožena stranka, zato sodišče prve stopnje navedenih pogodb za odločitev v konkretnem sporu, ko gre za razmerje med dobaviteljem vode in lastnikom poslovnega prostora, ni moglo upoštevati.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084435
ZPP člen 458, 458/1. ZIZ člen 101, 102.
spor majhne vrednosti – naročniško razmerje za telefonski priključek – neplačana naročnina – nezakonit odvzem denarja iz bančnega računa – zahtevek
Ugovorna navedba toženca, da mu je tožeča stranka z bančnega računa nezakonito odvzela 40,00 EUR, toženca ne odvezuje s pogodbo prevzete obveznosti plačila naročnine in storitev. Sodišče prve stopnje bi moralo neupravičenost ravnanja tožeče stranke presojati le v primeru, če bi toženec podal ustrezen zahtevek v obliki pobotnega ugovora ali nasprotne tožbe.
Sodišče lahko kljub izdani vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se kasneje (ob izdela končne sodbe) izkaže, da škoda ni nastala.
Tožnik mora sprejeti, da je v to pravdno vstopil neiskreno, s tem, da je zamolčal, da je bil na istem mestu (isti prst iste roke) poškodovan že dan prej, zato je sodišče prve stopnje pri oceni njegove (ne)verodostojnosti lahko upoštevalo tudi to okoliščino.
V postopkih zaradi insolventnosti posebna kratka navedba spornega predmeta ni potrebna.
Institut razrešitve ni namenjen vsakršnim kršitvam obveznosti upravitelja, temveč zgolj najtežjim. Milejšim kršitvam oziroma nepravilnostim so namenjene disciplinske ali prekrškovne sankcije. Upraviteljevo ravnanje mora bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja in tudi na poplačilo upnikov.
Višje sodišče ne vidi ovire, da bi se zaradi zdravstvenih težav, torej zaradi bolezni, upravitelja razrešilo le v nekaterih zadevah, v kolikor bi to pripomoglo k njegovemu boljšemu zdravstvenemu stanju. Pri tem višje sodišče tudi ne najde kakih razlogov, da bi zaključilo, da bi se upravitelj skušal razbremeniti le v stečajnih postopkih, v katerih ne bi mogel več pričakovati kakih nadaljnjih nadomestil za svoje delo oziroma da bi zlorabljal to možnost.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogojna obsodba – pogoji za izbris pogojne obsodbe – roki za izbris pogojne obsodbe.
Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti ne le, ali je obsojenec storil novo kaznivo dejanje v času preizkusne dobe, pač pa bi moralo takšno preveritev opraviti še za obdobje enega leta od takrat, ko je potekla preizkusna doba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084163
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, ki izvira iz kaznivega dejanja – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – silobran – prispevek k nastanku škodne posledice – zlom nosne kosti – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – izguba zaslužka
Toženec je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, kar implicitno pomeni, da je s kazensko sodbo ugotovljena tudi protipravnost njegovega dejanja in je pravdno sodišče vezano na tako ugotovitev. To pomeni, da toženec s sklicevanjem na silobran v pravdnem postopku ne more uspeti.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063299
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/3, 14/3-1, 231, 232, 344, 371, 371/7, 373, 385. OZ člen 1019, 1019/3.
odpoved kredita - solidarne obveznosti - postopek osebnega stečaja - predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - upnik - upnik zavarovane terjatve - konkurenca izvršilnega in stečajnega postopka - ustavnost - višina terjatve - verjetnost obstoja terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - trajnejša nelikvidnost - obstoj insolventnosti - domneva o dolgoročni plačilni nesposobnosti - izpodbijanje domneve - poplačilo terjatev v največjem možnem obsegu - pravica do pritožbe - upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine - odpust obveznosti - upnikova pravica do izbire postopka za dosego poplačila - skrajno sredstvo - omejitev poslovne sposobnosti dolžnika
Prenos premoženja že po logiki stvari pomeni tudi prenos terjatev in obveznosti iz kreditnih pogodb.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da točna višina predlagateljeve (upnikove) terjatve za izkaz verjetnosti obstoja te terjatve v smislu 231. in 232. člena ZFPPIPP niti ni pomembna, je pravilna. Točna višine te terjatve se namreč ugotavlja v postopku preizkusa terjatev in v primeru prerekanja terjatev še v postopkih ugotovitve teh terjatev v skladu s pravili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP. Za izkaz verjetnosti obstoja terjatve in predlagateljeve legitimacije kot upnika pa to ni potrebno.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že obstoj trajnejše nelikvidnosti. Gre za eno od splošnih določb ZFPPIPP, ki se neposredno uporablja tudi za postopke osebnega stečaja.
Z zatrjevanjem in dokazom dejstva, da je vrednost dolžnikovega premoženja večja od njegovih obveznosti, bi dolžnik lahko izpodbil domnevo o dolgoročni plačilni nesposobnosti iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče se sicer strinja s pritožbenimi navedbami, da sta izvršilni postopek, ki ga ureja ZIZ, in postopek osebnega stečaja (pa tudi ostala stečajna postopka), ki ga ureja ZFPPIPP, različna postopka, ki imata različne posledice za dolžnika. Vendar pa zakon ne predpisuje, katerega bi se moral upnik najprej poslužiti (tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse, ki jo navaja tudi dolžnik). V nasprotju z dolžnikom pa višje sodišče ne najde neustavnosti v tem, da kaj takega ni predpisano. Osnovno pravilo je, da se je treba pogodb držati in izpolniti vse svoje obveznosti ob zapadlosti. Dolžnik je torej tisti, ki mora svoje obveznosti redno in pravočasno izpolnjevati. S tem se izogne vsakršnemu postopku pred sodiščem. Če tega ne stori, pa zakon daje upniku več možnosti za dosego poplačila njegovih terjatev v najvišjem možnem delu. Poleg izvršilnega postopka lahko predlaga tudi začetek stečajnega postopka, če oceni, da bo tako bolje in hitreje poplačan. Pravni red pa mora stremeti tudi k čim hitrejšemu poplačilu upnikov.
V postopku osebnega stečaja je dolžnik prav tako stranka postopka kot v izvršilnem postopku. Po oceni višjega sodišča mu že ta položaj daje pravico do pritožbe zoper sklepe sodišča, izdane v postopku prodaje, saj to narekuje smiselna uporaba pravil 344. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja. Nenazadnje ima dolžnik pravico do tega, da po poplačilu stroškov stečajnega postopka in upnikov prejme preostanek stečajne mase.
Pravni red pa upniku dopušča, da sam preceni, v katerem postopku bo hitreje in v večjem delu dosegel poplačilo terjatev, in nato za uveljavitev svojih terjatev začne enega od dopustnih postopkov. Stečajni postopek nikakor ne more biti le tisto skrajno sredstvo, ko vsa druga dopustna in zakonita sredstva odpovejo, saj bi se s tem preveč poseglo v njegov položaj na račun ustavnih pravic dolžnika, ki je vendarle tisti, ki pogodbi ni zvest, tudi če za to obstajajo razlogi, ki ne izvirajo ne iz upnikove ne iz dolžnikove sfere. Ob tem ne gre pozabiti, da se v vsakem stečajnem postopku postavi tudi upravitelj, ki na eno strani nadzoruje dolžnika, na drugi strani pa poskrbi za največje poplačilo upnikov. Pri tem ima na voljo tudi sredstva, ki v izvršilnem postopku niso mogoča - med njimi na primer tudi izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.