predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec – odprava kršitve med pravdo – sporazumna razveza prodajne pogodbe – upravičenja solastnika
Kršitve predkupne pravice ni, če stvar ni bila prodana in prenos lastninske pravice ni bil opravljen. Prodaja in prenos lastninske pravice morata biti učinkovita in to v času odločanja. Če pogodbeni stranki kupno pogodbo sporazumno razveljavita, predkupni upravičenec nima več podlage za zahtevek, da ji prodajalec nepremičnino proda pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz razveljavljene prodajne pogodbe.
odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost imetnika stavbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – višina škode – ugotavljanje višine škode – dokazno breme – predlog za postavitev izvedenca – umik dokaznega predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Tožnik je v dokazovanje obsega škode predložil pred pravdo pridobljeno mnenje sodne izvedenke in cenilke gradbene stroke, katerega dokazni moči je toženec substancirano ugovarjal. Tovrstno izvedensko mnenje se lahko tako šteje le kot del trditev tožnika, v dokazovanje katerih (glede obsega škode) pa tožnik ni ponudil nobenega dokaza oziroma ga je umaknil, zato mu ni uspelo dokazati ene od predpostavk odškodninske odgovornosti (višina škode).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081170
SPZ člen 68, 115. ZPSPP člen 19. OZ člen 2, 3.
upravljanje poslovnih stavb – dobava vode – skupno odjemno mesto – najem poslovnega prostora – zavezanec za plačilo dobavljene vode – pasivna legitimacija lastnika – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja – dispozitivna narava zakonskih določb – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnes). Tožeča stranka ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje tožena stranka, zato sodišče prve stopnje navedenih pogodb za odločitev v konkretnem sporu, ko gre za razmerje med dobaviteljem vode in lastnikom poslovnega prostora, ni moglo upoštevati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084418
OZ člen 167, 167/4, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZZavar člen 83. ZPP člen 285, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske škode – zelo težka škoda – tek zakonskih zamudnih obresti – dokazovanje izključitve obveznosti zavarovalnega kritja – vinjenost – alkohol – izvedenec alkoholog – vzročna zveza – domneva vzročne zveze – kapitalizirana renta – odškodnina v obliki denarne rente – teorija o dohodkovni renti – obutev – nakup ortopedske obutve – krajša noga – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Pritožba našteje nekaj primerov, za katere meni, da je bila prisojena odškodnina nižja. Pri tem pa spregleda, da je treba prisojeno odškodnino umestiti v primerljive primere iz sodne prakse kot celoto in ne za vsako prisojeno odškodnino iz vsakega pravnega naslova iz 179. člena OZ.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožniku, da mu gre odškodnina za nakup ortopedske obutve, ki jo mora nositi zaradi poškodbe oziroma 5 cm krajše noge. Vendar mora za utemeljenost zahtevka za mesečno rento tožeča stranka dokazati, da je sposobnost pridobivanja zaslužka ali drugačnega načina zagotavljanja preživljanja zaradi telesne poškodbe oziroma okvare zdravja, podana.
Ker je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgube na zaslužku in če je ta škoda gotova in bodoča, ji gre denarna renta, če je predložila dokaze. Sodišče prve stopnje, bi moralo tožeči stranki predočiti dejstvo, da je za izračun potreben izvedenec finančne stroke (285. člen ZPP).
Pravni interes za odločitev po tožbi za nedopustnost izvršbe je podan, kadar bo tožnik na podlagi ugodilne sodbe dosegel, da upnik (toženec v pravdi) za poplačilo svoje terjatve ne bo mogel seči na predmet izvršbe.
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – prodaja premoženja zaradi plačila navadnih terjatev – prodaja nepremičnine – hipoteka – dodatni sklep o prodaji
Dolžnik ni trdil, kakšna je višina obveznosti, ki jo ima do hipotekarnega upnika, zato ni mogoče preizkusiti njegovih trditev, da z morebitno prodajo zastavljenega premoženja po ceni 65.000,00 EUR ne bo mogel biti poplačan noben navadni upnik.
Za utemeljitev očitka, da prodaja zastavljenih nepremičnin ni v skladu z namenom vodenja postopka osebnega stečaja, ker da se iz kupnine ne bo oblikovala splošna stečajna masa, bi za ugotovitev tega dejstva moral dolžnik še trditi, da je o svojih obveznostih do hipotekarnega upnika dal upravitelju vse potrebne podatke.
odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika – trditveno breme – dokazno breme
Škoda je nastala, ker tožnica – poslovodkinja prodanega blaga ni ustrezno evidentirala, toženka – kupovalka pa ga ni plačala. Pri razmejevanju prispevkov pravdnih strank k nastali škodi je pomembna vrednost neplačanega trgovskega blaga, ki jo mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0084424
ZBPP člen 46. ZOdvT tarifna številka 3220.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca – izvedenina – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije – stroški postopka – kriterij uspeha v pravdi – uspeh po temelju – uspeh po višini – pooblaščenec neodvetnik – nagrada za postopek
Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, izvedba tega dokaza pa je bila namenjena izključno ugotavljanju višine njene odškodninske terjatve, je sodišče prve stopnje toženkama, ob upoštevanju prvega odstavka 46. člena ZBPP, pravilno naložilo, da morata ustrezen delež izvedenine plačati neposredno v korist proračuna. Sicer pa strošek izvedenine deli usodo ostalih pravdnih stroškov, zato se pri odločanju o pravici do njihovega povračila upošteva kriterij uspeha v pravdi. Nasprotno stališče, za katerega se zavzema pritožba, je v novejši sodni praksi že preseženo.
Tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je že zato, ker v ponudbi ni bilo navedeno ime osebe, ki bi kupila solastni delež, v primeru, če tožnica ne bi uveljavljala predkupne pravice, utemeljen.
Le pooblaščenec lahko poda stroškovnik in to do konca glavne obravnave.
stečaj podjetnika – prenehanje delovnega razmerja po odločbi sodišča med postopkom osebnega stečaja – plače – odškodnina – denarno nadomestilo namesto reintegracije – umestitev terjatve na plačilo odškodnine (denarnega nadomestila) zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi – odpravnina – denarno povračilo – prednostne terjatve – postopek osebnega stečaja – posebna pravila za prednostne terjatve – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – tekoči stroški stečajnega postopka – drugi stroški stečajnega postopka
Kot prednostne terjatve se v postopku osebnega stečaja plačajo plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno. Za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka pa imajo pravno naravo prednostnih terjatev tudi davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s prej navedenimi izplačili. Tudi te terjatve nastanejo po začetku stečajnega postopka, saj delavcem z začetkom stečajnega postopka delovno razmerje ne preneha avtomatično, pač pa šele na podlagi upraviteljeve odpovedi pogodb o zaposlitvi, pa jim je ZFPPIPP priznal pravno naravo prednostnih terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih zakona o poplačilu terjatev upnikov, in ne pravne narave stroškov stečajnega postopka.
Čeprav je bila ugotovljena nezakonitost še pred začetkom postopka osebnega stečaja odpovedane pogodbe o zaposlitvi, tožnikova reintegracija po začetku postopka osebnega stečaja ne bi bila več mogoča zaradi prenehanja podjema kot pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja zoper podjetnika.
Ni razumnega razloga za različno obravnavanje odpravnine in denarnega povračila delavcu iz 118. člena ZDR-1 v stečajnem postopku. Obema je skupno, da gre za določeno denarno nadomestilo za prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080719
ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 62, 67. OZ člen 190.
izčlenitev – ponovna prisilna poravnava – prenos terjatve na izčlenjeno družbo – univerzalno pravno nasledstvo – neupravičena pridobitev – terjatve, ki v času obračuna izčlenitve še niso obstajale – neposlovne terjatve – dvojno plačilo – vračilo preveč plačanega – pravni učinki pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti – pravnomočen sklep o izvršbi – pravna varnost – ugovori v izvršilnem postopku
Ker je v izčlenitveni načrt potrjene prisilne poravnave vključena (tudi) nabavna pogodba z dne 26. 2. 2013, je aktivno legitimacijo družbi A-T, d.d., sicer mogoče pripisati, a le v zvezi z zahtevkom iz naslova rabatov za lojalnost in marketing. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila prenesena tudi nabavna pogodba, da je terjatev za plačilo rabatov zato del premoženja izčlenjenega A - tj. A-T, d.d. oziroma da je slednja univerzalna pravna naslednica v zvezi s prenesenim premoženjem.
Pri presoji, ali ima tisti, ki je plačal (prostovoljno ali prisilno) na podlagi izvršilnega naslova, pravico zahtevati vračilo preveč (dvakrat) plačanega zneska po pravilih o neupravičeni pridobitvi, je treba ustrezno upoštevati pravila o pravnih učinkih pravnomočnosti. Pravnomočno razsojena zadeva je pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za ponovno odločanje o isti zadevi (drugi odstavek 319. člena ZPP). Če je bilo npr. s pravnomočno sodbo stranki naloženo plačilo določene obveznosti, je s tem pravnomočno odločeno, da ta obveznost obstaja v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti te sodbe. Slednje pa vključujejo vse okoliščine, ki so nastale do konca obravnave v zadevi, v kateri je bila izdana taka sodba. Zato v drugem postopku ni več mogoče (uspešno) uveljavljati, da obveznost ne obstaja, ker naj bi prenehala na podlagi dejstev, ki so nastala v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti te sodbe.
Pravnomočni sklep o izvršbi ima učinke pravnomočne sodbe: med strankama učinkuje tako, da sta vezani nanj in ga morata šteti za resničnega in pravilnega. Zato tudi navedba o dvojnem plačilu dolga v tem postopku ne more biti uspešna, dokler obstoji pravnomočna odločba, iz katere izhaja, da je dolg v trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost, še vedno obstajal. Ustanova pravnomočnosti zagotavlja pravno utrjenost sodnih odločb in je nujna za pravno varnost. Idealno sicer je, če se pravnomočnost razteza na pravno odločitev, pri kateri sta tako dejanska kot pravna podlaga pravilni. Če te skladnosti ni, pa je načelo pravne varnosti močnejše od načela dejanske in pravne pravilnosti.
ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-1 233, 233/6, 233/7, 443, 443/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe
Izvedba stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe je v interesu tistih subjektov, ki pričakujejo kakršnokoli poplačilo iz tega premoženja, ne pa v javnem interesu. Zato določila o oprostitvi dolžnika predujma za začetek stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče smiselno uporabiti tudi za družbenike in poslovodje izbrisane družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0080029
OZ člen 73, 190, 193. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSReg člen 41. ZIZ člen 270.
zastopnik – vpis v sodni register – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – nepoštenost – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost
Ker toženec v času, ko so bile sklenjene sporne posojilne pogodbe, tožnice ni bil upravičen zastopati, tožnica pa naknadno pogodb ni odobrila, pogodbe niso bile veljavno sklenjene (73. člen OZ) in da mora toženec, ki se je s posojili brez pravne podlage neupravičeno okoristil, po 190. členu OZ prejeto vrniti tožnici. Toženec je bil nepošten, zato po 193. členu OZ dolguje zamudne obresti že od dneva pridobitve posojil. Toženec bi lahko veljal za poštenega pridobitelja le, če ne bi imel nobenega razloga za dvom o tem, kdo je tožničin zastopnik.
spor o pristojnosti - pristojnost - fizična oseba - postopek v gospodarskih sporih - pristojnost okrajnega sodišča - civilnopravno razmerje
Četudi gre namreč za spor med družbenikom in družbo, iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da bi bilo zanj treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP). Iz spisovne dokumentacije je razvidno le, da tožeča stranka zahteva od tožene stranke vračilo posojila, na podlagi Posojilne pogodbe, tožena stranka pa trdi, da ji je posojilo vrnila.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - razlogi sklepa
Pritožba pravilno izpostavlja, da duševna bolezen/motnja sama po sebi ni razlog za izrek ukrepov po ZDZdr, toda ob tem nekritično spregleda, da je izvedenec pojasnil, da je v takem bolezenskem stanju (remisiji) glede na agresivno vedenje pred sprejemom obstajala nevarnost, da bi s tem nadaljevala, če se ne bi zdravila, kar pa sama odklanja.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 11, 12, 12/3, 36, 36/3, 37. ZST-1 tarifna številka 5122. ZFPPIPP člen 129.
pritožba zoper sklep o prodaji - delna oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepredložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - poziv k predložitvi izjave - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne trditve - neutemeljena vloga - uspešna pritožba - pravica do vračila plačane sodne takse - odločanje sodišča po uradni dolžnosti
Le v primeru, da upnik ne bi predložil izjave o svojem premoženjskem stanju, bi moralo sodišče prve stopnje vlogo upoštevati kot nepopolno in vlagatelja pozvati k predložitvi te izjave.
Če vlagatelj ne navede vseh relevantnih trditev, ga sodišče ni dolžno pozivati k dopolnitvi navedb, saj ne gre za nepopolno vlogo, temveč gre za neutemeljeno vlogo. Sodišče mora skrbno presoditi vse trditve in druge podatke, ki so mu na voljo, dolžnost vlagatelja predloga za (delno) oprostitev plačila sodnih taks pa je, da navede vse, kar po njegovem mnenju utemeljuje njegov predlog ter predloži ustrezne dokaze.
Dolžnost plačila sodne takse za pritožbo je predpisana, ni pa odvisna od tega, ali je upnik že prejel kako plačilo na račun svoje terjatve do stečajnega dolžnika.
Če bo upnik s pritožbo zoper sklep o prodaji uspel, pri čemer pa glede na 129. člen ZFPPIPP ne obstaja dolžnost kogarkoli za povrnitev plačane takse, bo tako ali tako imel pravico do vračila plačane sodne takse, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje odločiti po uradni dolžnosti (seveda le v primeru uspeha s pritožbo).
OZ člen 6, 6/2. ZOdv člen 11, 11/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 116.
rok za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - krivda stranke - krivda pooblaščenca
Ker je v danem primeru do zamude plačila sodne takse prišlo izključno zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, ki so nastale tako po krivdi stranke kot odvetnika, ni razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084163
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, ki izvira iz kaznivega dejanja – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – silobran – prispevek k nastanku škodne posledice – zlom nosne kosti – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – izguba zaslužka
Toženec je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, kar implicitno pomeni, da je s kazensko sodbo ugotovljena tudi protipravnost njegovega dejanja in je pravdno sodišče vezano na tako ugotovitev. To pomeni, da toženec s sklicevanjem na silobran v pravdnem postopku ne more uspeti.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084435
ZPP člen 458, 458/1. ZIZ člen 101, 102.
spor majhne vrednosti – naročniško razmerje za telefonski priključek – neplačana naročnina – nezakonit odvzem denarja iz bančnega računa – zahtevek
Ugovorna navedba toženca, da mu je tožeča stranka z bančnega računa nezakonito odvzela 40,00 EUR, toženca ne odvezuje s pogodbo prevzete obveznosti plačila naročnine in storitev. Sodišče prve stopnje bi moralo neupravičenost ravnanja tožeče stranke presojati le v primeru, če bi toženec podal ustrezen zahtevek v obliki pobotnega ugovora ali nasprotne tožbe.
Sodišče lahko kljub izdani vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se kasneje (ob izdela končne sodbe) izkaže, da škoda ni nastala.
Tožnik mora sprejeti, da je v to pravdno vstopil neiskreno, s tem, da je zamolčal, da je bil na istem mestu (isti prst iste roke) poškodovan že dan prej, zato je sodišče prve stopnje pri oceni njegove (ne)verodostojnosti lahko upoštevalo tudi to okoliščino.