CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0084424
ZBPP člen 46. ZOdvT tarifna številka 3220.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca – izvedenina – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije – stroški postopka – kriterij uspeha v pravdi – uspeh po temelju – uspeh po višini – pooblaščenec neodvetnik – nagrada za postopek
Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, izvedba tega dokaza pa je bila namenjena izključno ugotavljanju višine njene odškodninske terjatve, je sodišče prve stopnje toženkama, ob upoštevanju prvega odstavka 46. člena ZBPP, pravilno naložilo, da morata ustrezen delež izvedenine plačati neposredno v korist proračuna. Sicer pa strošek izvedenine deli usodo ostalih pravdnih stroškov, zato se pri odločanju o pravici do njihovega povračila upošteva kriterij uspeha v pravdi. Nasprotno stališče, za katerega se zavzema pritožba, je v novejši sodni praksi že preseženo.
Tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je že zato, ker v ponudbi ni bilo navedeno ime osebe, ki bi kupila solastni delež, v primeru, če tožnica ne bi uveljavljala predkupne pravice, utemeljen.
Le pooblaščenec lahko poda stroškovnik in to do konca glavne obravnave.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084418
OZ člen 167, 167/4, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZZavar člen 83. ZPP člen 285, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske škode – zelo težka škoda – tek zakonskih zamudnih obresti – dokazovanje izključitve obveznosti zavarovalnega kritja – vinjenost – alkohol – izvedenec alkoholog – vzročna zveza – domneva vzročne zveze – kapitalizirana renta – odškodnina v obliki denarne rente – teorija o dohodkovni renti – obutev – nakup ortopedske obutve – krajša noga – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Pritožba našteje nekaj primerov, za katere meni, da je bila prisojena odškodnina nižja. Pri tem pa spregleda, da je treba prisojeno odškodnino umestiti v primerljive primere iz sodne prakse kot celoto in ne za vsako prisojeno odškodnino iz vsakega pravnega naslova iz 179. člena OZ.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožniku, da mu gre odškodnina za nakup ortopedske obutve, ki jo mora nositi zaradi poškodbe oziroma 5 cm krajše noge. Vendar mora za utemeljenost zahtevka za mesečno rento tožeča stranka dokazati, da je sposobnost pridobivanja zaslužka ali drugačnega načina zagotavljanja preživljanja zaradi telesne poškodbe oziroma okvare zdravja, podana.
Ker je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgube na zaslužku in če je ta škoda gotova in bodoča, ji gre denarna renta, če je predložila dokaze. Sodišče prve stopnje, bi moralo tožeči stranki predočiti dejstvo, da je za izračun potreben izvedenec finančne stroke (285. člen ZPP).
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – prodaja premoženja zaradi plačila navadnih terjatev – prodaja nepremičnine – hipoteka – dodatni sklep o prodaji
Dolžnik ni trdil, kakšna je višina obveznosti, ki jo ima do hipotekarnega upnika, zato ni mogoče preizkusiti njegovih trditev, da z morebitno prodajo zastavljenega premoženja po ceni 65.000,00 EUR ne bo mogel biti poplačan noben navadni upnik.
Za utemeljitev očitka, da prodaja zastavljenih nepremičnin ni v skladu z namenom vodenja postopka osebnega stečaja, ker da se iz kupnine ne bo oblikovala splošna stečajna masa, bi za ugotovitev tega dejstva moral dolžnik še trditi, da je o svojih obveznostih do hipotekarnega upnika dal upravitelju vse potrebne podatke.
Pravni interes za odločitev po tožbi za nedopustnost izvršbe je podan, kadar bo tožnik na podlagi ugodilne sodbe dosegel, da upnik (toženec v pravdi) za poplačilo svoje terjatve ne bo mogel seči na predmet izvršbe.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073750
ZPIZ-2 člen 20, 20/1, 20/1-2, 143, 143/4. ZPSV člen 8. ZZVZZ člen 17, 17-5.
nadomestilo upravitelja za razdelitev – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2 in kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Navedeni prispevek zavezanci plačajo tudi od nagrade stečajnemu upravitelju, likvidacijskemu upravitelju in upravitelju prisilne poravnave.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da je terjatev tožnice zastarana že mnogo preje, saj so bile okoliščine v zvezi s hrupom znane že v letu 2004, ko je tožena stranka začela z obratovanjem, tako da je bila škoda zaradi hrupa zastarana že zdavnaj prej, najmanj konec leta 2007.
Pravilno je zavrnjen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, saj za tak zahtevek ni pravne podlage, saj je sodišče ugotovilo, da zahtevek za odškodnino in manjvrednost ni utemeljen in bi na tej pravni podlagi tožnica uveljavljala zahtevek le, če ne bi imela drugih možnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080035
OZ člen 87, 353, 353/1, 365. ZPP člen 184, 189, 189/3, 285, 286, 286/1, 319, 319/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
odškodnina – škoda, nastala s kaznivim dejanjem – zastaranje zahtevka – ugovor zastaranja – obseg ugovora zastaranja – prekinitev zastaranja – litispendenca – identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Ker že iz navedb in dokazov tožbe izhajajo bistvene okoliščine, ki so vplivale na dolžino in potek zastaralnega roka, tožencu ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni bilo treba navesti novih dejstev ali dokazov.
premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.
kreditna pogodba – prenos obveznosti – pogodbena cesija – zakonita subrogacija – zamudne obresti – odstop od pogodbe – odstopna izjava – odstop pod odložnim pogojem – varstvo potrošnikov – šibkejša stranka – pritožbene novote – stroški pritožbenega postopka
Ker banka višje terjatve od tiste, ki je bila z omenjeno sodbo prisojena, ni pridobila, več na tožnico ne na podlagi pogodbenega (cesijskega) odstopa terjatve in ne na podlagi subrogacije ni mogla prenesti.
prodajna pogodba – dvojno razpolaganje z istima nepremičninama – nakup apartmaja – neobstoj etažne lastnine – etažna lastnina – nevknjižba pravice uporabe na apartmajih v svojo korist – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje – zemljiškoknjižno dovolilo – intabulacijska klavzula – nepremičninski posrednik – dobra vera
Ni dvoma, da je bila tožeča stranka prvi kupec spornih apartmajev, ki sta ji bila s strani druge tožene stranke kot prodajalke tudi izročena, prvi toženec pa ima položaj drugega pridobitelja ter je šlo pri sklenitvi obeh notarskih zapisov za primer dvojnega razpolaganja z istima nepremičninama, kolikor se notarska zapisa nanašata tudi na oba apartmaja. Druga tožena stranka je s prodajo apartmajev tožnici izčrpala svoja razpolagalna upravičenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084384
OZ člen 197. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev stroškov, nastalih s prestavitvijo javne poti – dejanska razlastitev – občinska pot – izdatek za drugega – dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za postopek – nagrada za narok
Odločilno je, da je občinska pot do prestavitve potekala po tožnikovih nepremičninah, ne da bi bil formalno izveden postopek razlastitve in ne, da bi tožnik ali njegovi pravni predniki za to dobili kakršnokoli odškodnino.
Sodišču res ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), poleg tega pa je v konkretnem primeru zavrnilo izvedbo dokazov za dokazovanje dejstva, ki ga je štelo za nedokazanega (da je tožnik pristal, da sam financira prestavitev ceste), kar predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, posledično pa bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ponovnem odločanju o stroških pa naj bo sodišče prve stopnje pozorno še na 4. točko opombe št. 3 Tarife, ki določa, da če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek (ne pa tudi za narok) pred tem sodiščem všteje v nagrado v ponovljenem postopku.
ZFPPIPP člen 127, 127/1, 395, 395/2. ZPP člen 110, 110/1, 343, 343/2, 366.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - dopolnitev pritožbe po poteku roka za pritožbo
Trimesečni rok za izselitev iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je zakonski rok in zato nepodaljšljiv. To pomeni, da ga sodišče ne more določiti drugače, prav tako pa tudi ne podaljšati, ne glede na okoliščine, ki jih pritožnica navaja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084155
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 5. ZMZPP člen 29, 29/1. OZ člen 122, 271, 274, 336, 417.
neupravičena obogatitev – sedež družbe v tujini – kolizijska pravila – uporaba domačega prava – dokazovanje – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dobava blaga – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dosedanje tožnikove trditve v postopku nakazujejo, da bi se glede na prej citirano določilo v obravnavani zadevi moralo uporabiti slovensko pravo, vendar pa se sodišče prve stopnje do tega vprašanja izrecno ni opredelilo ter v tej smeri dejanskega stanja ni ugotavljalo. Relevantno namreč je, ali je toženka v Sloveniji opravila vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe ter ji je bila tja poslana tudi posebna ponudba oziroma ali je nasprotna pogodbena stranka oz. njen zastopnik prevzela njeno naročilo v tej državi.
Za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zakon posebne ureditve ne vsebuje in za te terjatve velja splošni zastaralni rok petih let. Za pričetek teka zastaralnega roka je torej odločilno, kdaj bi tožnica tožbeni zahtevek zoper toženko lahko uveljavljala, kar pa ni nujno že od trenutka dobave blaga, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 11, 12, 12/3, 36, 36/3, 37. ZST-1 tarifna številka 5122. ZFPPIPP člen 129.
pritožba zoper sklep o prodaji - delna oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepredložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - poziv k predložitvi izjave - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne trditve - neutemeljena vloga - uspešna pritožba - pravica do vračila plačane sodne takse - odločanje sodišča po uradni dolžnosti
Le v primeru, da upnik ne bi predložil izjave o svojem premoženjskem stanju, bi moralo sodišče prve stopnje vlogo upoštevati kot nepopolno in vlagatelja pozvati k predložitvi te izjave.
Če vlagatelj ne navede vseh relevantnih trditev, ga sodišče ni dolžno pozivati k dopolnitvi navedb, saj ne gre za nepopolno vlogo, temveč gre za neutemeljeno vlogo. Sodišče mora skrbno presoditi vse trditve in druge podatke, ki so mu na voljo, dolžnost vlagatelja predloga za (delno) oprostitev plačila sodnih taks pa je, da navede vse, kar po njegovem mnenju utemeljuje njegov predlog ter predloži ustrezne dokaze.
Dolžnost plačila sodne takse za pritožbo je predpisana, ni pa odvisna od tega, ali je upnik že prejel kako plačilo na račun svoje terjatve do stečajnega dolžnika.
Če bo upnik s pritožbo zoper sklep o prodaji uspel, pri čemer pa glede na 129. člen ZFPPIPP ne obstaja dolžnost kogarkoli za povrnitev plačane takse, bo tako ali tako imel pravico do vračila plačane sodne takse, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje odločiti po uradni dolžnosti (seveda le v primeru uspeha s pritožbo).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 11, 11/2. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 7, 7/3. ZPP člen 18, 18/3, 274.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – Uredba Bruselj I – Uredba Rim I – Uredba Rim II – zavarovalnica – dopustnost neposrednih tožb zoper zavarovalnico – tuje pravo – ugotavljanje vsebine tujega prava – grško pravo – načelo iura novit curia – obrazloženost stroškovne odločitve – zavrženje tožbe
Tožnica in drugo toženka nista sklenili nobene pogodbe, kar bi na prvi pogled utemeljevalo uporabo Uredbe Rim II. Vendar je po drugi strani potrebno opozoriti, da obveznost drugo toženke, da plača odškodnino za škodo, ki je nastala tožnici, izvira iz pogodbenega obligacijskega razmerja med prvo in drugo toženko oziroma povedano drugače: če prvo toženka ne bi imela zavarovane svoje odgovornosti pri drugo toženki, le-ta iz naslova zatrjevanega škodnega dogodka ne bi imela nobenih obveznosti (saj tudi ni bila ona tista, ki je tožnici povzročila škodo). Obveznost drugo toženke, da krije civilno odgovornost prvo toženke nasproti tožnici, torej izvira iz zavarovalne pogodbe sklenjene s prvo toženko, zaradi česar je treba pravo, ki se uporabi za tako obveznost, določiti v skladu z določbami Uredbe Rim I.
V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje z relevantnim grškim pravom seznanilo preko overjenih prevodov sodne prakse, ki jo je v spis predložila tožena stranka, in z upoštevanjem relevantnih zakonskih besedil, ki jih je našlo na internetu. Takšen način ugotavljanja tujega prava je po oceni višjega sodišča dopusten in zadosten.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogojna obsodba – pogoji za izbris pogojne obsodbe – roki za izbris pogojne obsodbe.
Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti ne le, ali je obsojenec storil novo kaznivo dejanje v času preizkusne dobe, pač pa bi moralo takšno preveritev opraviti še za obdobje enega leta od takrat, ko je potekla preizkusna doba.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063299
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/3, 14/3-1, 231, 232, 344, 371, 371/7, 373, 385. OZ člen 1019, 1019/3.
odpoved kredita - solidarne obveznosti - postopek osebnega stečaja - predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - upnik - upnik zavarovane terjatve - konkurenca izvršilnega in stečajnega postopka - ustavnost - višina terjatve - verjetnost obstoja terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - trajnejša nelikvidnost - obstoj insolventnosti - domneva o dolgoročni plačilni nesposobnosti - izpodbijanje domneve - poplačilo terjatev v največjem možnem obsegu - pravica do pritožbe - upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine - odpust obveznosti - upnikova pravica do izbire postopka za dosego poplačila - skrajno sredstvo - omejitev poslovne sposobnosti dolžnika
Prenos premoženja že po logiki stvari pomeni tudi prenos terjatev in obveznosti iz kreditnih pogodb.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da točna višina predlagateljeve (upnikove) terjatve za izkaz verjetnosti obstoja te terjatve v smislu 231. in 232. člena ZFPPIPP niti ni pomembna, je pravilna. Točna višine te terjatve se namreč ugotavlja v postopku preizkusa terjatev in v primeru prerekanja terjatev še v postopkih ugotovitve teh terjatev v skladu s pravili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP. Za izkaz verjetnosti obstoja terjatve in predlagateljeve legitimacije kot upnika pa to ni potrebno.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že obstoj trajnejše nelikvidnosti. Gre za eno od splošnih določb ZFPPIPP, ki se neposredno uporablja tudi za postopke osebnega stečaja.
Z zatrjevanjem in dokazom dejstva, da je vrednost dolžnikovega premoženja večja od njegovih obveznosti, bi dolžnik lahko izpodbil domnevo o dolgoročni plačilni nesposobnosti iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče se sicer strinja s pritožbenimi navedbami, da sta izvršilni postopek, ki ga ureja ZIZ, in postopek osebnega stečaja (pa tudi ostala stečajna postopka), ki ga ureja ZFPPIPP, različna postopka, ki imata različne posledice za dolžnika. Vendar pa zakon ne predpisuje, katerega bi se moral upnik najprej poslužiti (tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse, ki jo navaja tudi dolžnik). V nasprotju z dolžnikom pa višje sodišče ne najde neustavnosti v tem, da kaj takega ni predpisano. Osnovno pravilo je, da se je treba pogodb držati in izpolniti vse svoje obveznosti ob zapadlosti. Dolžnik je torej tisti, ki mora svoje obveznosti redno in pravočasno izpolnjevati. S tem se izogne vsakršnemu postopku pred sodiščem. Če tega ne stori, pa zakon daje upniku več možnosti za dosego poplačila njegovih terjatev v najvišjem možnem delu. Poleg izvršilnega postopka lahko predlaga tudi začetek stečajnega postopka, če oceni, da bo tako bolje in hitreje poplačan. Pravni red pa mora stremeti tudi k čim hitrejšemu poplačilu upnikov.
V postopku osebnega stečaja je dolžnik prav tako stranka postopka kot v izvršilnem postopku. Po oceni višjega sodišča mu že ta položaj daje pravico do pritožbe zoper sklepe sodišča, izdane v postopku prodaje, saj to narekuje smiselna uporaba pravil 344. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja. Nenazadnje ima dolžnik pravico do tega, da po poplačilu stroškov stečajnega postopka in upnikov prejme preostanek stečajne mase.
Pravni red pa upniku dopušča, da sam preceni, v katerem postopku bo hitreje in v večjem delu dosegel poplačilo terjatev, in nato za uveljavitev svojih terjatev začne enega od dopustnih postopkov. Stečajni postopek nikakor ne more biti le tisto skrajno sredstvo, ko vsa druga dopustna in zakonita sredstva odpovejo, saj bi se s tem preveč poseglo v njegov položaj na račun ustavnih pravic dolžnika, ki je vendarle tisti, ki pogodbi ni zvest, tudi če za to obstajajo razlogi, ki ne izvirajo ne iz upnikove ne iz dolžnikove sfere. Ob tem ne gre pozabiti, da se v vsakem stečajnem postopku postavi tudi upravitelj, ki na eno strani nadzoruje dolžnika, na drugi strani pa poskrbi za največje poplačilo upnikov. Pri tem ima na voljo tudi sredstva, ki v izvršilnem postopku niso mogoča - med njimi na primer tudi izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.