ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 11, 12, 12/3, 36, 36/3, 37. ZST-1 tarifna številka 5122. ZFPPIPP člen 129.
pritožba zoper sklep o prodaji - delna oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepredložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - poziv k predložitvi izjave - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne trditve - neutemeljena vloga - uspešna pritožba - pravica do vračila plačane sodne takse - odločanje sodišča po uradni dolžnosti
Le v primeru, da upnik ne bi predložil izjave o svojem premoženjskem stanju, bi moralo sodišče prve stopnje vlogo upoštevati kot nepopolno in vlagatelja pozvati k predložitvi te izjave.
Če vlagatelj ne navede vseh relevantnih trditev, ga sodišče ni dolžno pozivati k dopolnitvi navedb, saj ne gre za nepopolno vlogo, temveč gre za neutemeljeno vlogo. Sodišče mora skrbno presoditi vse trditve in druge podatke, ki so mu na voljo, dolžnost vlagatelja predloga za (delno) oprostitev plačila sodnih taks pa je, da navede vse, kar po njegovem mnenju utemeljuje njegov predlog ter predloži ustrezne dokaze.
Dolžnost plačila sodne takse za pritožbo je predpisana, ni pa odvisna od tega, ali je upnik že prejel kako plačilo na račun svoje terjatve do stečajnega dolžnika.
Če bo upnik s pritožbo zoper sklep o prodaji uspel, pri čemer pa glede na 129. člen ZFPPIPP ne obstaja dolžnost kogarkoli za povrnitev plačane takse, bo tako ali tako imel pravico do vračila plačane sodne takse, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje odločiti po uradni dolžnosti (seveda le v primeru uspeha s pritožbo).
V postopkih zaradi insolventnosti posebna kratka navedba spornega predmeta ni potrebna.
Institut razrešitve ni namenjen vsakršnim kršitvam obveznosti upravitelja, temveč zgolj najtežjim. Milejšim kršitvam oziroma nepravilnostim so namenjene disciplinske ali prekrškovne sankcije. Upraviteljevo ravnanje mora bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja in tudi na poplačilo upnikov.
Višje sodišče ne vidi ovire, da bi se zaradi zdravstvenih težav, torej zaradi bolezni, upravitelja razrešilo le v nekaterih zadevah, v kolikor bi to pripomoglo k njegovemu boljšemu zdravstvenemu stanju. Pri tem višje sodišče tudi ne najde kakih razlogov, da bi zaključilo, da bi se upravitelj skušal razbremeniti le v stečajnih postopkih, v katerih ne bi mogel več pričakovati kakih nadaljnjih nadomestil za svoje delo oziroma da bi zlorabljal to možnost.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - razlogi sklepa
Pritožba pravilno izpostavlja, da duševna bolezen/motnja sama po sebi ni razlog za izrek ukrepov po ZDZdr, toda ob tem nekritično spregleda, da je izvedenec pojasnil, da je v takem bolezenskem stanju (remisiji) glede na agresivno vedenje pred sprejemom obstajala nevarnost, da bi s tem nadaljevala, če se ne bi zdravila, kar pa sama odklanja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084155
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 5. ZMZPP člen 29, 29/1. OZ člen 122, 271, 274, 336, 417.
neupravičena obogatitev – sedež družbe v tujini – kolizijska pravila – uporaba domačega prava – dokazovanje – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dobava blaga – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dosedanje tožnikove trditve v postopku nakazujejo, da bi se glede na prej citirano določilo v obravnavani zadevi moralo uporabiti slovensko pravo, vendar pa se sodišče prve stopnje do tega vprašanja izrecno ni opredelilo ter v tej smeri dejanskega stanja ni ugotavljalo. Relevantno namreč je, ali je toženka v Sloveniji opravila vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe ter ji je bila tja poslana tudi posebna ponudba oziroma ali je nasprotna pogodbena stranka oz. njen zastopnik prevzela njeno naročilo v tej državi.
Za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zakon posebne ureditve ne vsebuje in za te terjatve velja splošni zastaralni rok petih let. Za pričetek teka zastaralnega roka je torej odločilno, kdaj bi tožnica tožbeni zahtevek zoper toženko lahko uveljavljala, kar pa ni nujno že od trenutka dobave blaga, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
nagrada sodnega izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - nagrada za zbiranje dodatne dokumentacije - potni stroški izvedenca - nagrada za ogled
Glede na vsebino sklepa o postavitvi izvedenca, ne more biti dvoma, da je sodišče izvedencu naložilo eno nalogo, to je cenitev in predlog delitve nepremičnin, katerih solastniki so udeleženci postopka in da gre zato lahko le za eno izvedensko mnenje in za eno cenitev, ki je obsegala (le) dve nepremičnini. Tega ne more spremeniti niti zapis sklepa (naloga je zapisana v dveh alinejah - ena pod drugo, gre torej le za večjo preglednost naloge - nepremičnini različnih k.o. sta vpisani vsaka pod svojo alinejo), kot to zmotno razloguje pritožba, niti dejstvo, da se nepremičnini nahajata na različnih lokacijah (na Primorskem in Gorenjskem), niti da je za objekt na eni nepremičnini izdelan predlog fizične delitve in da so novo nastale enote tržno ovrednotene. Te okoliščine se upoštevajo pri odmeri potnih stroškov oz. zahtevnosti mnenja.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063299
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/3, 14/3-1, 231, 232, 344, 371, 371/7, 373, 385. OZ člen 1019, 1019/3.
odpoved kredita - solidarne obveznosti - postopek osebnega stečaja - predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - upnik - upnik zavarovane terjatve - konkurenca izvršilnega in stečajnega postopka - ustavnost - višina terjatve - verjetnost obstoja terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - trajnejša nelikvidnost - obstoj insolventnosti - domneva o dolgoročni plačilni nesposobnosti - izpodbijanje domneve - poplačilo terjatev v največjem možnem obsegu - pravica do pritožbe - upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine - odpust obveznosti - upnikova pravica do izbire postopka za dosego poplačila - skrajno sredstvo - omejitev poslovne sposobnosti dolžnika
Prenos premoženja že po logiki stvari pomeni tudi prenos terjatev in obveznosti iz kreditnih pogodb.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da točna višina predlagateljeve (upnikove) terjatve za izkaz verjetnosti obstoja te terjatve v smislu 231. in 232. člena ZFPPIPP niti ni pomembna, je pravilna. Točna višine te terjatve se namreč ugotavlja v postopku preizkusa terjatev in v primeru prerekanja terjatev še v postopkih ugotovitve teh terjatev v skladu s pravili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP. Za izkaz verjetnosti obstoja terjatve in predlagateljeve legitimacije kot upnika pa to ni potrebno.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že obstoj trajnejše nelikvidnosti. Gre za eno od splošnih določb ZFPPIPP, ki se neposredno uporablja tudi za postopke osebnega stečaja.
Z zatrjevanjem in dokazom dejstva, da je vrednost dolžnikovega premoženja večja od njegovih obveznosti, bi dolžnik lahko izpodbil domnevo o dolgoročni plačilni nesposobnosti iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče se sicer strinja s pritožbenimi navedbami, da sta izvršilni postopek, ki ga ureja ZIZ, in postopek osebnega stečaja (pa tudi ostala stečajna postopka), ki ga ureja ZFPPIPP, različna postopka, ki imata različne posledice za dolžnika. Vendar pa zakon ne predpisuje, katerega bi se moral upnik najprej poslužiti (tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse, ki jo navaja tudi dolžnik). V nasprotju z dolžnikom pa višje sodišče ne najde neustavnosti v tem, da kaj takega ni predpisano. Osnovno pravilo je, da se je treba pogodb držati in izpolniti vse svoje obveznosti ob zapadlosti. Dolžnik je torej tisti, ki mora svoje obveznosti redno in pravočasno izpolnjevati. S tem se izogne vsakršnemu postopku pred sodiščem. Če tega ne stori, pa zakon daje upniku več možnosti za dosego poplačila njegovih terjatev v najvišjem možnem delu. Poleg izvršilnega postopka lahko predlaga tudi začetek stečajnega postopka, če oceni, da bo tako bolje in hitreje poplačan. Pravni red pa mora stremeti tudi k čim hitrejšemu poplačilu upnikov.
V postopku osebnega stečaja je dolžnik prav tako stranka postopka kot v izvršilnem postopku. Po oceni višjega sodišča mu že ta položaj daje pravico do pritožbe zoper sklepe sodišča, izdane v postopku prodaje, saj to narekuje smiselna uporaba pravil 344. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja. Nenazadnje ima dolžnik pravico do tega, da po poplačilu stroškov stečajnega postopka in upnikov prejme preostanek stečajne mase.
Pravni red pa upniku dopušča, da sam preceni, v katerem postopku bo hitreje in v večjem delu dosegel poplačilo terjatev, in nato za uveljavitev svojih terjatev začne enega od dopustnih postopkov. Stečajni postopek nikakor ne more biti le tisto skrajno sredstvo, ko vsa druga dopustna in zakonita sredstva odpovejo, saj bi se s tem preveč poseglo v njegov položaj na račun ustavnih pravic dolžnika, ki je vendarle tisti, ki pogodbi ni zvest, tudi če za to obstajajo razlogi, ki ne izvirajo ne iz upnikove ne iz dolžnikove sfere. Ob tem ne gre pozabiti, da se v vsakem stečajnem postopku postavi tudi upravitelj, ki na eno strani nadzoruje dolžnika, na drugi strani pa poskrbi za največje poplačilo upnikov. Pri tem ima na voljo tudi sredstva, ki v izvršilnem postopku niso mogoča - med njimi na primer tudi izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
OZ člen 6, 6/2. ZOdv člen 11, 11/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 116.
rok za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - krivda stranke - krivda pooblaščenca
Ker je v danem primeru do zamude plačila sodne takse prišlo izključno zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, ki so nastale tako po krivdi stranke kot odvetnika, ni razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084723
ZPP člen 318, 318/1. ZVPot člen 37a, 37b, 38.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – dejansko stanje – afirmativna litiskontestacija – priznanje dejstev – pritožbeni razlogi – podjemna pogodba – jamčevanje za napake – stvarne napake – notifikacija
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, ker ta sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084435
ZPP člen 458, 458/1. ZIZ člen 101, 102.
spor majhne vrednosti – naročniško razmerje za telefonski priključek – neplačana naročnina – nezakonit odvzem denarja iz bančnega računa – zahtevek
Ugovorna navedba toženca, da mu je tožeča stranka z bančnega računa nezakonito odvzela 40,00 EUR, toženca ne odvezuje s pogodbo prevzete obveznosti plačila naročnine in storitev. Sodišče prve stopnje bi moralo neupravičenost ravnanja tožeče stranke presojati le v primeru, če bi toženec podal ustrezen zahtevek v obliki pobotnega ugovora ali nasprotne tožbe.
Sodišče lahko kljub izdani vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se kasneje (ob izdela končne sodbe) izkaže, da škoda ni nastala.
Tožnik mora sprejeti, da je v to pravdno vstopil neiskreno, s tem, da je zamolčal, da je bil na istem mestu (isti prst iste roke) poškodovan že dan prej, zato je sodišče prve stopnje pri oceni njegove (ne)verodostojnosti lahko upoštevalo tudi to okoliščino.
STVARNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084153
SPZ člen 39, 73, 74, 75, 257. ZDARS-1 člen 3, 9, 14, 15, 16. ZGD-1 člen 635, 635/2. ZPP člen 156.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – imisije – prepovedana imisija – odtekanje meteorne vode – zadrževalni bazen meteorne vode – avtocesta kot objekt – nastanek stavbne pravice – stavbna pravica na zemljiščih, na katerih so avtoceste, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – vpis v zemljiško knjigo – ustanovitev stavbne pravice – ustanovitev stavbne pravice na podlagi zakona – pasivna legitimacija – neposredni posestnik nepremičnine – upravljanje in vzdrževanje avtocest – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – delitev družbe – vpis delitve v register – pravne posledice delitve – stroški postopka – krivdno načelo
Zgolj na podlagi 15. in 16. člena ZDARS-1 DARS ni pridobil stavbne pravice na avtocestnem objektu, saj SPZ ne predvideva ustanovitve te pravice na podlagi samega zakona.
spor majhne vrednosti – škoda, ki jo povzroči več oseb – solidarna odgovornost – pritožbeni razlogi
Držijo pritožbene trditve (na splošno) glede predpostavk solidarne odgovornosti udeležencev za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj po 186. členu OZ (da pravilo, ki ureja odgovornost več oseb za škodo, oškodovancem dokazno breme olajša, saj zadošča zgolj dokaz položaja, ki je predpostavka za uporabo pravil o solidarni odgovornosti in da ni potrebno dokazovati vzročne zveze med ravnanjem udeležencev in nastalo škodo), a to ne velja prav v primerih iz drugega odstavka, kot je to tudi v obravnavani zadevi, ko je potrebno aktivno ravnanje (napeljevanje, pomoč). „Položaja“ pri tem ni, je delovanje (ali pa morebiti opustitev dolžnega ravnanja).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnjen predlog - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - javno dostopni podatki - pritožbene novote - pravica do sodnega varstva
Z zavrnitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks stranki ni odvzeta pravica do sodnega varstva. Ustava RS namreč ne določa, da je le-to brezplačno. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline.
Odločitev sodišča, s katero je pritožbo štelo za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse, je najmanj preuranjena, saj o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (vloženem s tožbo) še vedno ni odločeno. Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev tožeče stranke.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – omejena procesna sposobnost stranke – prekinitev postopka – poziv stečajnemu upravitelju – predlog za obnovo postopka – namen postopka osebnega stečaja – stečajna masa – zloraba procesnih pravic
Zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem sprenevedanju, da ni vedel, da ga je njegov (prvotni) pooblaščenec odvetnik zastopal brez pooblastila stečajnega upravitelja oziroma, da je v pravdnem postopku (kljub procesni nesposobnosti) nastopal sam, ne bi mogel predstavljati ovire za obnovo postopka na predlog stečajnega upravitelja, saj je bil ta vložen v interesu povečanja stečajne mase oziroma v interesu upnikov.
IZVRŠILNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069164
ZNISESČP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 15, 15/3, 20, 20/1, 21. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-6. URS člen 22. ZSNVPN člen 23. ZUstS člen 21, 21/1, 23.
neizplačane stare devizne vloge – verifikacijski postopek – prekinitev izvršilnega postopka
Sodni postopki za izplačilo neizplačanih starih deviznih vlog, ki so bili začeti do uveljavitve ZNISESČP in o njih še ni bilo odločeno, se prekinejo z dnem uveljavitve tega zakona (torej z 4. 7. 2015), postopki, začeti po uveljavitvi tega zakona, pa se prekinejo z dnem, ko je tožba vročena nasprotni stranki. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se taka ureditev ne nanaša na izvršilne postopke, saj zajema vse sodne postopke in torej izvršilnih postopkov, ki se vodijo na podlagi že pridobljenih izvršilnih naslovov, ne izključuje.
S tem, ko je zakon določil splošno prekinitev vseh postopkov, ki so že v teku, in napotitev upravičencev v verifikacijski mehanizem, je le sledil zavezujočim napotkom ESČP in v pravico do pravnega varstva ni posegel. V primeru vstopa v verifikacijski postopek je namreč sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, če pa varčevalec v verifikacijski mehanizem ne vstopi, lahko v roku 60 dni od poteka roka iz prvega odstavka 11. člena tega zakona predlaga nadaljevanje prekinjenega sodnega postopka, o čemer je bila upnica tudi izrecno poučena v izpodbijanem sklepu.
Do nadaljevanja izvršbe bo v primeru, da se upnica ne posluži verifikacijskega postopka, prišlo najkasneje v marcu 2018, kar po mnenju višjega sodišča ob upoštevanju dejstva, da izvršba neuspešno teče že več kot pet let, in dejstva, da je upnici na voljo verifikacijski postopek, v katerem lahko hitreje, predvsem pa učinkovito pride do poplačila svoje terjatve, ne pomeni nerazumno oziroma nesorazmerno dolgega odloga.
ZKP člen 199, 199/2, 200, 202, 202/1, 272, 272/1, 361, 361/1. Ustava RS člen 23.
nadomestitev pripora z milejšim ukrepom – predlog (soglasje) tožilstva – hišni pripor – varščina – predlog tožilca kot procesna predpostavka – vezanost sodišča na predlog tožilstva
Če je za odreditev in podaljšanje pripora po zgoraj povzetih določbah ZKP potreben predlog državnega tožilca, se postavlja vprašanje, ali je sodišče prve stopnje vezano na predlog oz. izjavo (soglasje) državnega tožilca, da se obtožencu pripor odpravi (oziroma nadomesti z varščino ali drugimi nadomestnimi ukrepi). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče vezano na predlog (soglasje) državnega tožilca, saj če se pripor odredi ali podaljša le na predlog državnega tožilca, je logično, da se tudi odpravi oziroma nadomesti z drugimi ukrepi, če tako predlaga državni tožilec ali če da soglasje k takemu predlogu. Pripor se v kateremkoli času odpravi, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen (tretji odstavek 200. člena ZKP). Med take razloge je po oceni pritožbenega sodišča potrebno šteti tudi primere, ko državni tožilec predlaga odpravo pripora oz. da soglasje k predlogu za odpravo pripora (oz. nadomestitev pripora z milejšimi ukrepi). Nevezanost sodišča na tak tožilčev predlog (soglasje) bi pomenilo, da nasproti obtožencu ne stoji več državni tožilec ampak sodišče, ki s tem od državnega tožilca prevzame funkcijo pregona (in predlagatelja pripora), kar pa ni skladno z ustavnim jamstvom, da o priporu odloča sodišče, ki je neodvisno in nepristransko (23. člen Ustave RS).
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – oporočno razpolaganje – prikrajšanje nujnega deleža – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – nujni dedič – nujni delež
Ker zmanjšanja oporočnih razpolaganj ni brez zahteve nujnih dedičev (in samo pod pogojem prikrajšanja nujnega deleža), je več kot jasno, da v sporu na pravdo ni mogoče napotiti oporočnega dediča (da ta zahteva, da se oporočna razpolaganja ne zmanjšajo oziroma da se darila ne vrnejo), ampak le tistega, ki prikrajšanje uveljavlja.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke - preživninski upravičenec
11. člen Zakona o sodnih taksah, ki je podlaga za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks, govori o premoženjskem stanju stranke in ne morebiti tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega pritožnika je torej odločilno le njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev.