V zvezi z obrazložitvijo odločitve o višini priznanih pravdnih stroških je treba upoštevati dejstvo, da gre za odločanje o stranski terjatvi ter da je sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, katere stroške je tožeči stranki priznalo in katere zavrnilo. Obrazložitev same odmere stroškov po posamičnih postavkah, torej po njihovi višini, pa v sodbi ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledano opravilo, in sicer tako, da je mogoč njen preizkus, že v samem stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084404
OZ člen 346, 349, 349/1, 365, 369, 369/4, 403, 1012, 1019, 1019/3, 1019/4, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 154, 154/1.
gospodarska pogodba – kreditna pogodba – poroštvo – solidarni porok – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – pretrganje zastaranja – stečajni postopek nad glavnim dolžnikom – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – končanje stečajnega postopka – odgovor na pritožbo – stroški postopka – argumentiran odgovor na pritožbo – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V obravnavanem primeru glavna obveznost izvira iz gospodarske (kreditne) pogodbe. Poroštvena obveznost deli usodo gospodarske pogodbe ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt. Zakon za poroštva h gospodarskim pogodbam določa domnevo solidarnosti (četrti odstavek 1019. člena OZ). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se je tudi v obravnavanem primeru toženec zavezal kot porok in plačnik – k solidarnemu poroštvu (tretji odstavek 1019. člena OZ). Pri presoji zastaralnih rokov za glavnega dolžnika in poroka je treba zato upoštevati triletni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ).
Po tretjem odstavku 1034. člena OZ pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Tudi to je bila v obravnavanem primeru nesporno. Ugotovljeno je s pravočasno priglasitvijo terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (365. člen OZ).
Ugovor zastaranja je pravilno zavrnjen. Predlog za izvršbo je bil vložen pred potekom triletnega roka po končanju stečajnega postopka.
ZPP člen 186, 190, 190/1, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 99. OZ 395, 395/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – sosporništvo – navadno sosporništvo – stečaj stranke – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke
V obravnavani zadevi sta bili toženi dve stranki - gre za pasivno sosporništvo. Pravda bi se lahko za toženi stranki rešila na različna načina, zato ne gre za enotno, temveč za navadno sosporništvo. V tem primeru se lahko postopek prekine zgolj glede sospornika, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ne pa tudi glede drugega sospornika. Nikakršnih materialnopravnih zadržkov ni, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko. Upnik lahko v primeru solidarne obveznosti izpolnitev zahteva v celoti od kogar hoče. Prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko zato ni ovira, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko.
Dedni dogovor je izpodbojen pod enakimi pogoji kot veljajo za izpodbijanje pogodb civilnega prava. Pogoj za njegovo razveljavitev je bistvena in opravičljiva zmota.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075321
URS člen 121, 125. OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 146, 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5, 62, 62/2. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - prireditev s časovnimi presledki - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum - višina nadomestila - tarifa - razlikovanje med uporabniki - izpodbijanje dejanskega stanja - izvršilni postopek - potrebni stroški - povrnitev stroškov pooblaščenca - DDV - povrnitev stroškov opomina
Če stranka predvaja fonograme brez predhodne prijave in naknadne predložitve sporeda, se uporabi tarifa iz 5. člena Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
Fotografije same po sebi niso primeren dokaz za oceno števila obiskovalcev že zato, ker prikazujejo zgolj trenutno število obiskovalcev v času nastanka posnetka, ne pa tudi celotnega števila obiskovalcev na celotni prireditvi, ki je trajala več ur.
prepoved vstopa v stanovanje ter zadrževanja in približevanja nepremičnini – nesuspenzivnost ugovora zoper izrečeni ukrep – predlog za odlog zavarovanja – neuporabljivost instituta odloga izvršbe v postopku po ZPND – vročitev predloga za odlog izvršbe
Upoštevaje namen zakona in samo naravo odločanja po ZPND ter zgoraj pojasnjeno specialno ureditev bi odlog izvršbe/zavarovanja izničil učinek sprejete odločitve po ZPND. Odlog izvršbe je tipičen izvršilni institut, ki v postopkih po ZPND ni uporabljiv.
Ploščice same po sebi niso nevarne, če pa postanejo nevarne, kadar so mokre, je treba ugotoviti, ali je bil kdo malomaren (kriv), da je do te mokrote prišlo oz. da ni poskrbel, da se jo pobriše.
Materialnopravno zmotna je odločitev o povrnitvi upnikovih stroškov odgovora na ugovor. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča – darilna pogodba – zmota glede lege podarjenega zemljišča – gradnja na tujem svetu – založitev predujma za geodetsko odmero – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč – zavrnitev prošnje za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata
Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli, je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZOR člen 1083, 1087. OZ člen 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bančna garancija – garancija za vračilo avansa – odvisna bančna garancija – neodvisna bančna garancija – garancija „brez ugovora“ – pojem „avtomatično zniževanje garancije“ – zloraba pravic iz garancije – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasna obrazložitev – obrazložitev je sama s seboj v nasprotju
Določitev nedokumentarnih pogojev v neodvisni bančni garanciji pripelje do njene akcesornosti. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba tak sklep sodišča prve stopnje utemeljeno napada. Navedena določba se, po presoji pritožbenega sodišča, nanaša na določitev predmeta obveznosti, v zvezi s čimer je treba upoštevati, da je obveznost banke denarna obveznost, ki mora biti v garanciji določena ali določljiva. Kaj pomeni oziroma kako poteka avtomatično zniževanje ni z ničemer obrazloženo, tega iz besedila garancije same ni mogoče razbrati. Predmet obveznosti je bil torej določen (34. člen OZ) glede garancijskega zneska v (najvišji) višini 120.000,00 EUR, med tem ko glede „avtomatičnega zmanjšanja“ predmet obveznosti ni niti določen, niti določljiv, saj v garanciji niso bila navedena merila, po katerih bi bil določljiv.
Sodišče se do pravilno predlagane objektivne spremembe tožbe, ki ji toženec ni nasprotoval, ni opredelilo. Odločitev, zakaj je kljub spremembi tožbe odločalo po prvotnem, ne po spremenjenem tožbenem zahtevku, v obrazložitvi ni pojasnjena.
Toženčeve navedbe v pripravljalni vlogi, ki opredelujejo pridobitelja terjatve kot novo tožečo stranko, kažejo na njegovo izrecno privolitev, da pridobitelj kot tožnik vstopi v pravdo namesto prejšnjega tožnika – odsvojitelja terjatve.
zavrnitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - trditveno in dokazno breme - odlog plačila
Blokada transakcijskega računa sicer res kaže na likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožeče stranke.
stečajni postopek – povprečna taksa – limitirana največja taksa – razdelitev stečajne mase
Po prvem odstavku 24. člena ZST-1 se za povprečno takso v stečajnem postopku vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase. Ker se za povprečno takso upošteva vsota zneskov, ne pa posamezni znesek po posamezni razdelitvi stečajne mase, je torej v tarifni št. 5114 ZST-1 maksimalna višina povprečne sodne takse 2.000,00 EUR določena za vse razdelitve stečajne mase skupaj in ne za posamezno razdelitev.
stečajni upravitelj - pravica do pritožbe - procesna legitimacija - položaj in pristojnosti upravitelja
Sodišče druge stopnje ne more vsebinsko obravnavati pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker ni podana legitimacija upravitelja za pritožbo, jo je že sodišče prve stopnje pravilno zavrglo brez meritornega obravnavanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0085839
ZZVZZ člen 1, 1/2, 45, 45/1, 63, 63/1, 63/2, 69, 69/1. OZ člen 12.
obvezno zdravstveno zavarovanje - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - sklep Vlade RS - koncesijska pogodba - predmet koncesijske pogodbe - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - kršitev pogodbe - zagotovitev finančnih sredstev - plačilo storitev - odškodninska odgovornost - odgovornost države - protipravnost - trditveno in dokazno breme
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
Sredstva, pridobljena s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, niso sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja država, temveč ZZZS, ki je samostojni pravni subjekt.
Ni utemeljeno sklepanje tožeče stranke, da je Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS dolžno zagotoviti sredstva, saj za to ni nobene pravne podlage. Takšna obveznost ne izhaja niti iz ZZVZZ niti iz koncesijske pogodbe.
Vlada RS v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZZVZZ odloči dokončno in ni predvideno sodno varstvo v smislu preverjanja odločitve glede ustreznosti programov in pravilnosti določene cene, s katero Vlada nadomesti (manjkajočo) voljo partnerjev v javnem zdravstvu. Sodna praksa je zavzela stališče, da o vplivu odločitve Vlade iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ na pogodbeno ceno oziroma pogodbeno razmerje z ZZZS, če je ta pogodba sklenjena, odloča redno sodišče v okviru uveljavljenih zahtevkov.
Glede na neprerekano dejstvo, da toženec že od avgusta 2015 dalje stikov z otrokom ne izvaja, pritožba pravilno opozarja, da je pri širjenju stikov potrebna postopnost in da bo razširitev stika na vsak drugi vikend od petka do nedelje utemeljena šele takrat, ko bo toženec z otrokom vzpostavil ustrezen odnos in na stike redno prihajal. Takrat pa bo imel toženec glede na spremenjene razmere in koristi otroka možnost predlagati, da sodišče izda novo odločbo o stikih.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje stranke – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – rok za plačilo sodne takse – odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe
Rok šestih mesecev od pravnomočnosti sklepa je za unovčenje premoženja z namenom poravnave sodne takse prekratek. Za unovčenje premoženja je potreben čas in pritožba ima prav, da je šest mesecev prekratko obdobje za varno in premišljeno prodajo stanovanja, saj tudi če bi stranka prodala prevozno sredstvo, to za plačilo sodne takse ne bi zadoščalo (tudi z upoštevanjem dela pokojnine).
skupno premoženje – določitev deležev – domneva o enakih deležih – izvršba na delež skupnega premoženja – podjetniško premoženje – vročanje sodnih pisanj – pravilnost vročitve – razpravno načelo – kršitev razpravnega načela
Neobičajno je, da kljub prekinitvi zveze, ki jo zatrjujeta toženca, bivša partnerja ohranita takšno povezanost. Sodišče prve stopnje je podrobno analiziralo pojasnila tožencev in prič, iz katerih izhaja, da ta povezanost (opravljanje dejavnosti na naslovu stalnega bivališča drugega toženca, navedba drugega toženca kot uporabnika vozila v lastništvu prve toženke) ni odraz (še vedno) obstoječe ekonomske skupnosti kot enega od znakov izvenzakonske skupnosti, in jih pravilno označilo kot neprepričljiva.
Če bi sodišče prve stopnje samo raziskovalo pravilnost vročitve sodnega pisanja, ki se je prvi toženki vročalo na naslov X, pošiljka pa se je vrnila z oznako preseljen na vročilnici, bi prekršilo razpravno načelo.
ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/1, 189/3. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe – identifikacija zahtevka – zavrženje tožbe – litispendenca – visečnost pravde
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka je mogoča identifikacija zahtevka. Da identifikacije zahtevka ne zagotavlja niti sklicevanje na (v obeh postopkih) isti račun, pa izhaja tudi iz postopanja sodišča v obeh zadevah, saj je v obeh zadevah tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe v smeri podaje dejanske podlage tožbe.
Iz spisa IX Pg 413/2015 je razvidno, da dopolnjena tožba, ki bi bila sploh sposobna obravnavanja, tožencu ni bila vročena, zato pravda v zadevi IX Pg 413/2015 med pravdnima strankama sploh še ni začela teči in posledično v tej zadevi še ni mogoče govoriti o visečnosti pravde. Tožba je bila v tem postopku namreč kot nepopolna zavržena s sklepom z dne 25. 3. 2015. Čim pa je tako, ni bilo podlage za zavrženje tožbe v zadevi III Pg 2243/2015 zaradi litispendence, ker naj bi pravda med istima strankama o istem tožbenem zahtevku začela teči že v zadevi IX Pg 413/2015.