KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 48/2, 110, 110/3. KZ-1 člen 53, 55, 55/1.
izrek enotne kazni – vštetje že prestane kazni – pogojni odpust s prestajanja kazni zapora – storitev novega kaznivega dejanja – preklic pogojnega odpusta – asperacijsko pravilo – zavrnitev pritožbe
Po izrecni določbi tretjega odstavka 110. člena KZ sodišče ob preklicu pogojnega odpusta vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal, in nato izreče enotno kazen po določbah 47. in drugega odstavka 48. člena KZ.
V primeru preklica pogojne obsodbe ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 48. člena KZ, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071247
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZPP člen 82, 83, 228.
pogodba o kreditu – odstop od pogodbe o kreditu – solidarno poroštvo – neznano prebivališče oziroma prebivališče v tujini – postavitev začasnega zastopnika – pravica do izjavljanja – pravica do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja – zavrnitev dokaza – objektivna nemožnost zaslišanja stranke
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je bil izdan in je ostal v veljavi, v skladu z določbami 82. člena ZPP, zato tožencu ni bila kršena pravica do izjavljanja pred sodiščem in je sodišče prve stopnje upravičeno dalo prednost pravici tožnice do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in tožencu postavilo začasnega zastopnika.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5. ZPP člen 337, 337/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - dolžina preizkusne dobe - pritožbene novote
Trditve, da je dolžnik dolžan preživljati mladoletnega sina, dolžnik v svojem predlogu ni podal, zato predstavljajo te navedbe v pritožbi nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Poleg tega pa so tudi pritožbene navedbe v tej smeri povsem nekonkretizirane in tudi nepodprte z dokazi.
pogodba o operativnem leasingu – poroštvo – solidarno poroštvo – obveznost glavnega dolžnika – razveza pogodbe – pavšalna odškodnina – škoda – pozitiven pogodbeni interes – vrednost stvari ob razdrtju pogodbe
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti tožene stranke predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa tožeče stranke, torej premoženja, ki bi ji pripadalo, če bi bila pogodba v celoti izpolnjena. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da odškodninska sankcija, ki je bila pogodbeno dogovorjena za primer predčasne razveze pogodbe po krivdi leasingojemalca, ni v nasprotju s slovenskim pravnim redom.
OZ člen 131. ZDR člen 184, 184/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – šikaniranje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – dokazovanje – dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjske sodbe o pomanjkanju pravno relevantne vzročne zveze, kot jo zatrjuje tožnica, tudi ob pravilnem upoštevanju teorije o adekvatni vzročnosti. Po tej teoriji je treba upoštevati tiste vzroke, ki po rednem teku stvari praviloma oziroma zelo verjetno pripeljejo do škodne posledice. Tožena stranka kot delodajalka tožnice odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari oziroma ne odgovarja za nastop škodne posledice, nastale v nepričakovanih okoliščinah. Tudi ob upoštevanju ugotovitev izvedenca, da je tožnica v letih 2008 do 2010 ponovno podoživljala stresno situacijo iz leta 2006, ko je doživljala odpoved pogodbe o zaposlitvi kot zanjo izredno krivično, pa ponovne psihične reakcije tožnice po vrnitvi na delo v letu 2008, ki so posledica njene osebnostne strukture in številnih bolezenskih težav, ni mogla pričakovati.
Če bo sodišče ugotovilo, da je bil nagib pravnega prednika tožnikov za sklenitev pogodbe za brezplačno uporabo stanovanja do toženkine smrti skupno življenje s toženko, in je bil ta nagib navzven razviden tudi toženki, in je nato z razpadom njune zveze odpadel, bo tožnikov zahtevek na izročitev stanovanja v neposredno posest tožnikoma utemeljen.
stroški postopka – umik tožbe – odtujitev pravice, o kateri teče pravda
Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je v konkretnem primeru v celoti utemeljeno.
Ker materialno-pravno singularno nasledstvo med pravdo ne vodi avtomatično v procesno-pravno nasledstvo (in lahko tožnik ugodilno („obsodilno“) sodbo napram tožencu doseže kljub njegovi odtujitvi pravice med pravdo), je tak prehod pravice (sam za sebe) z vidika obstoja dolžnosti povračila procesnih (pravdnih) stroškov nerelevanten.
zavrnitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - trditveno in dokazno breme - odlog plačila
Blokada transakcijskega računa sicer res kaže na likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožeče stranke.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev vdove na pravdo – denarna sredstva na zapustnikovih bančnih računih – skupno premoženje – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice
Vdova ni pojasnila, iz česa oziroma iz katerih virov (kakšnega dela) so bila privarčevana ta sredstva. Tega ni pojasnila niti hči (ki priznava vdovin izločitveni zahtevek). Le če bi konkretno izkazala (za verjetno), da ta denarna sredstva izvirajo iz njenega, zapustnikovega ali njunega skupnega dela (kamor sodijo tudi prejemki enega ali drugega, ki so rezultat dela, npr. plača ali pokojnina), bi bilo mogoče šteti njeno pravico za verjetnejšo in na pravdo napotiti vnukinjo.
stroški stečajnega postopka – sklepčnost predloga – predračun – soglasje k plačilu – stroški vključeni v nagrado upravitelja
Čeprav so dejanja v zvezi s prodajo premoženja, na katera se nanaša plačilo storitev tudi v izpodbijanem sklepu, naloga upravitelja, je odgovor na vprašanje, ali je treba stroške za ta dejanja plačati iz stečajne mase ali pa jih mora upravitelj plačati iz lastnih sredstev, odvisen od tega, ali so izpolnjeni pogoji po 6. točki sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. V skladu s citirano določbo zakona v nadomestilo nagrade upravitelju niso vključene storitve za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam. Te storitve lahko upravitelj odda v delo drugi osebi, posledično pa ima plačilo zanje tudi značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zadoščalo, če bi dolžnik stroške za navedene storitve vključil že v predračun stroškov stečajnega postopka. Vendar v konkretnem primeru v sklepu o določitvi predračuna stroškov taka vrsta stroška ni vsebovana.
ZIZ člen 38, 38/5, 43, 43/2. ZOdvT tarifna številka 3465. ZS člen 3.
delni umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški – obrazložena vloga – potrebni stroški – nagrada za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari – sodna praksa kot pravni vir
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti za obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, ne zahteva obrazložitve. Zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana. Kadar pride do delnega poplačila upnika z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki ga je opravila banka v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, pa to obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih niti ni potrebno, saj je banka tista, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ in sodišče tudi obvestiti o opravljenem poplačilu.
EKČP člen 8, 10, 10/2. URS člen 34, 35, 39. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – absolutno javna oseba – dolžnost trpeti kritiko – meje dopustnega izražanja – objektivna žaljivost zapisa – tehtanje ustavnih pravic – svoboda izražanja – osebno dostojanstvo – varstvo osebnostnih pravic – osebni napad na zasebnega tožilca – namen zaničevanja – pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja – sredstva javnega obveščanja – izražanje vrednostnih sodb – dokaz resničnosti – sovražni govor – spodbujanje rasizma – sodna praksa ESČP – svoboda medijev – novinarsko delo – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Toleranca kritike t.i. absolutne javne osebe mora biti višja v primerjavi z drugimi posamezniki. Vodilni član politične stranke je dolžan trpeti tudi javno kritiko, ki meri na to, da njegova ravnanja v zasebnem življenju nasprotujejo stališčem politične opcije, ki ji pripada.
Kljub navedenemu je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je po opravljenem tehtanju obtoženčeve pravice do svobodnega izražanja in pravic zasebnega tožilca do obstoja dostojanstva ter varstva osebnostnih pravic, vključno s pravico do časti in dobrega imena, presodilo, da je obtoženi prekomerno (protipravno) posegel v ustavne pravice zasebnega tožilca.
Objavljeni prispevek preide na raven osebnega napada, iz njega veje izključni namen sramotitve oziroma zaničevanja. Zapis vsebuje posmehljive in objektivno žaljive oznake ter sarkastično opisovanje domnevnih homoseksualnih spolnih izkušenj zasebnega tožilca.
ZTLR člen 27, 28, 29. ZSR(66) člen 8, 9. SZ člen 112, 115, 117, 123.
pridobitev lastninske pravice – pogodba o prenosu lastninske pravice – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – pravni naslov – dovoljenje za izdelavo stanovanja – družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – skupna gradnja – stanovanjska pravica – lastninjenje – privatizacija stanovanj
Tožnika v postopku nista zatrjevala, da bi z družbo (takrat družbeno pravno osebo) sklenila kakšno od pogodb o prenosu lastninske pravice, kot tudi ne, da bi bilo z omenjeno družbo dogovorjeno, da bo imel njun vložek v nepremičnino stvarnopravne posledice ter bosta z izgradnjo stanovanja, garaž in lop na teh delih nepremičnine pridobila lastninsko pravico. To pa tudi ne bi bilo mogoče. Omenjeno dovoljenje za izdelavo stanovanja je namreč treba presojati v kontekstu takratnih družbenih razmer oziroma ureditve lastninsko pravnih razmerij.
Glede na defenicijo dobroverne lastniške posesti je izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren.
Tožnika na prostorih v zgradbi, na kateri je imela pravico uporabe družbeno pravna oseba in sta jih adaptirala v stanovanje nista mogla pridobiti lastninske pravice, pridobila pa sta stanovanjsko pravico. Ta je predstavljala pravni naslov za njuno uporabo stanovanja. Pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih, so postale z dnem uveljavitve SZ lastnice teh stanovanj in zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. To hkrati pomeni, da bi tožnika pridobila pravico do privatizacije stanovanja ali pa pravico do sklenitve najemne pogodbe. Očitno pa nobene od navedenih pravic nista uveljavljala.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071226
OZ člen 112, 118, 964, 1050, 1055. ZPP člen 285.
zahtevek za plačilo škode iz zavarovanja odgovornosti zavarovanca – odgovornost zavarovalnice – ustni dogovor udeležencev prometne nesreče o kritju stroškov – poravnava – ugovor sklenjene pogodbe – res transacta – uveljavljanje čezmernega prikrajšanja pri poravnavi – materialno procesno vodstvo
Ker se je tožnik dogovoril z zavarovancem tožene stranke, da vsaka stranka krije svojo škodo, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili dogovor. Gre za poravnavo, saj sta vsaka vzajemno popustili in s tem odpravili negotovost in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti (1050. člen OZ). Gre za res transacto, ki veže obe pravdni stranki. Ker je tožena stranka to dokazala, tožnik pa vztraja na plačilu škode od zavarovalnice, je sodišče pravilno zahtevo zavrnilo (953. člen OZ).
stečajni upravitelj - pravica do pritožbe - procesna legitimacija - položaj in pristojnosti upravitelja
Sodišče druge stopnje ne more vsebinsko obravnavati pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker ni podana legitimacija upravitelja za pritožbo, jo je že sodišče prve stopnje pravilno zavrglo brez meritornega obravnavanja.
pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča – darilna pogodba – zmota glede lege podarjenega zemljišča – gradnja na tujem svetu – založitev predujma za geodetsko odmero – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč – zavrnitev prošnje za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata
Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli, je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZOdv člen 1, 1/3, 23, 23/3, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1, 34b, 34b/1. Direktiva 98/5/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena člen 3, 3/1, 11, 11/1.
ustanovitev podružnice tuje odvetniške družbe – vpis v imenik tujih odvetnikov
Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba tretjega odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov.
začasna odredba – podaljšanje veljavnosti izdane začasne odredbe – čas, za katerega se izdaja začasna odredba
Upoštevajoč čas nastopa izvršljivosti ter tožničine realne možnosti za prisilno uveljavitev terjatve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je treba veljavnost začasne odredbe podaljšati do poteka 30 dni od nastopa izvršljivosti sodne odločbe o glavni stvari. Ta rok ob njenem dolžnem skrbnem ravnanju tožnici učinkovito omogoča vložiti izvršilni predlog.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – gradnja na tujem svetu – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – dokazna ocena – načelo proste presoje dokazov – obseg dokaznega bremena – odgovor na odgovor na pritožbo
V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov (glej 8. člen ZPP), kar pomeni, da nobenemu dokazu (vnaprej oziroma načeloma) dokazne vrednosti ni moč odreči in da nima nobena vrsta (skupina) dokazov (vnaprej oziroma načeloma) večje dokazne vrednosti od druge. Ker je prvotožnikovo izpovedbo očitno ocenilo kot prepričljivo, je iz tega razloga trditvam tožnikov tudi upravičeno sledilo. V tej smeri zato ni bilo potrebnih nobenih „dodatnih“ dokazov (in sicer listin ali prič), kot to (napačno) meni pritožba. Velja poudariti, da je obseg („teža“) dokaznega bremena zmeraj (so)odvisna od konkretnosti (kakovosti) ugovornih trditev nasprotne stranke.
Prvotožnik pa je na drugi strani ob zaslišanju na naroku dne 17.5.2013 natančno izpovedal, kdaj naj bi se začela graditi nova hiša (oziroma prizidek k stari hiši) ter koliko časa in kako se je gradila. Iz njegove izpovedbe jasno izhaja ne le, da se je ta gradila zanju z drugotožnico, ampak tudi, da je bila pri tem njuna udeležba (tako fizična/delovna kot finančna) v vseh ozirih ključna. Glede prispevkov svojega očeta in brata (ki ju izpostavlja pritožba) je prepričljivo povedal, da sta pomagala na samem začetku in da je bila njuna pomoč „zgolj“ fizična. Skratka šlo je za pomoč, ki tako glede na svoj časovni kot vsebinski okvir očitno ni bila bistvena.