stečajni postopek – povprečna taksa – limitirana največja taksa – razdelitev stečajne mase
Po prvem odstavku 24. člena ZST-1 se za povprečno takso v stečajnem postopku vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase. Ker se za povprečno takso upošteva vsota zneskov, ne pa posamezni znesek po posamezni razdelitvi stečajne mase, je torej v tarifni št. 5114 ZST-1 maksimalna višina povprečne sodne takse 2.000,00 EUR določena za vse razdelitve stečajne mase skupaj in ne za posamezno razdelitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079560
OZ člen 2, 3, 15, 40, 50, 56, 82, 82/1, 103, 116, 117, 330, 330/2. ZPP člen 212, 285. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - fiduciarna pogodba - začasen prenos lastninske pravice - pomanjkanje zakonske ureditve - trditveno in dokazno breme glede obstoja posla - opcijska upravičenja - delnice - nakupna opcija - navidezna pogodba - vsebina tujega prava - priče - iura novit curia - obvestilo o tujem pravu - diplomatska pot - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditve nasprotne stranke - pravica do odškodnine - izbira sankcije - škoda zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - domneva o popolnosti listine - posebna oblika - volja strank
Fiduciarna pogodba ni oblika navidezne pogodbe. Na podlagi fiduciarne pogodbe prenosnik (fiduciant) na pridobitelja (fiduciarja) začasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza iz takega posla, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta. Tovrstni posli so praviloma veljavni zaradi možnosti udeležencev, da prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, če to ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ker zakonsko (tipsko) fiduciarni posli niso urejeni, da bi se ob odsotnosti drugačnega dogovora ob upoštevanju dispozitivne narave zakonskih določb uporabljala zakonska ureditev, se morajo stranke o vseh sestavinah teh poslov sporazumeti same. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je fiduciarno pogodbo štelo kot obliko navidezne pogodbe.
Vsebine tujega prisilnega prava (v konkretnem primeru, da preseganje praga 5 % imetništva delnic posameznega imetnika v ciljni družbi nasprotuje moldavskim prisilnim predpisom) ni mogoče ugotavljati s pričami, kot da bi šlo za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, kar je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Sodišče zato vsebino tujega prava ugotavlja tako, da zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, tj. po diplomatski poti.
Kljub temu, da ima v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v vsakem primeru pravico do odškodnine, je pojavna oblika škode odvisna od izbire sankcije v skladu s tem določilom. Pri izpolnitvenem zahtevku (v konkretnem primeru zahtevku tožeče stranke na izročitev delnic) škodo predstavlja tisti primanjkljaj, ki je posledica zamude z izpolnitvijo. Medtem ko pri prenehanju pogodbe odškodnina pogodbi zvesti stranki krije tisto, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo (škoda zaradi neizpolnitve). Iz trditvene podlage tožbe je mogoče (smiselno) razbrati, da tožeča stranka uveljavlja škodo zaradi neizpolnitve - izgubljeni zaslužek, ki bi ga pridobila s prodajo delnic svojemu izbranemu kupcu. Ker je predpostavka za uveljavljanje škode zaradi neizpolnitve prav razveza pogodbe, katere uresničitve pa tožeča stranka niti ni zatrjevala, je tožba tudi po tej plati nesklepčna.
Izhajajoč iz namena zakonske norme ni moč zaključiti, da mora sodišče v primeru, ko prvi narok ni uspešen, slednjega ponoviti. Temveč je ravno za tako procesno situacijo zakonodajalec predvidel postopanje po drugem odstavku 188. člena ZIZ.
Glede na to, da pritožnik ne trdi, da na prvem naroku ne bi bili izpolnjeni pogoji za prodajo iz 184. člena ZIZ ter ob ugotovitvi, da iz zapisnika izhaja, da zaradi nepristopa ponudnikov narok (in posledično dražba) ni bil uspešen, je pravilno nadaljnje postopanje sodišča, ko je razpisalo drugi narok po določbah 188. člena ZIZ.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje zaradi nudene nege in pomoči
Po prenehanju partnerske zveze tožnica ni upravičena do plačila za običajno pomoč in oskrbo, ki jo je sinovi partnerki nudila v trajanju partnerske zveze z njenim sinom.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili ustno gradbeno pogodbo, je zmotna njegova nadaljnja ugotovitev, da je tudi sicer tožena stranka pristopila k dolgu A. A. iz pisne gradbene pogodbe. Tožena stranka je bila namreč stranka ustno sklenjene gradbene pogodbe s tožečo stranko, ki je samostojna pravna podlaga njene obveznosti plačati izvedena dela. Zato pravni temelj iste obveznosti materialno pravno ne more biti tudi pristop k dolgu A. A.
Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala zanjo neugodno trditev, ki pa je bila koristna za tožečo stranko. Gre za vnaprejšnje (anticipirano) priznanje, ki učinkuje, ko oziroma če se nasprotna stranka nanj sklicuje, kar je tožeča stranka v konkretnem primeru storila.
Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku ne bi smelo upoštevati priznanja iz izvršilnega postopka, ker gre za dva ločena oziroma različna postopka.
Pravilno je zaključilo, da v konkretnem primeru preklica ni mogoče upoštevati, ker tožena stranka kot pravni strokovnjak ni bila dovolj skrbna pri priznanju.
Odločilno je torej, da je tožena stranka izvedbo del priznala, ko je že obstajala kot pravna oseba oziroma bila vpisana v sodni register, torej je priznala resnično dejstvo, zato se s sklicevanjem na svoj neobstoj v času izdaje spornih računov, ne more uspešno izogniti plačilu zanjo izvedenih del.
ZPP člen 105, 105/1, 108, 108/5, 180, 180/1, 180/3, 431, 431/3. ZIZ člen 62, 62/2.
dejanska podlaga – popolnost tožbe – dopolnitev tožbe – dokazi – zavrženje tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
V celoti manjkajo trditve tožeče stranke o dejstvih, zaradi katerih zahteva od tožene stranke denarni znesek. Prav tako manjkajo dokazi. V spisu se sicer nahajajo računi tožeče stranke in odpremnice. Te listine niso niti dokazi o sklenjeni pogodbi, niti o izročitvi blaga toženi stranki.
ZOdv člen 1, 1/3, 23, 23/3, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1, 34b, 34b/1. Direktiva 98/5/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena člen 3, 3/1, 11, 11/1.
ustanovitev podružnice tuje odvetniške družbe – vpis v imenik tujih odvetnikov
Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba tretjega odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080037
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. ZLPP člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 43. ZTLR člen 29. ZPN člen 6.
športni objekti občinskega pomena – lastninjenje športnih objektov – zaporedno lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – priposestvovanje – nepremičnine v družbeni lastnini – tek priposestvovalne dobe – dobra vera
Zahtevek, ki ga prizadeti lastnik na podlagi drugega odstavka 64. člena ZSpo vloži pri lokalni skupnosti, ima naravo procesne predpostavke. Povedano drugače: če zahtevek ni bil dan v roku, prizadeti lastnik lastninske pravice ne more uveljavljati (to nenazadnje pove že ZSpo v četrtem odstavku 64. člena). Prizadeti lastnik, ki je tak zahtevek vložil, ima na voljo civilnopravno varstvo, lokalna skupnost (konkretno tožeča stranka) pa ni tista, ki bi o tem zahtevku odločala ali morala odločiti. Nedvomno lahko prizadeti lastnik svojo pravico uveljavlja s tožbo, po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi z ugovorom, s katerim se upre tožbi lokalne skupnosti, da je zemljiškoknjižno stanje, ki toženo stranko izkazuje kot lastnico, nepravilno.
Za stališče, da bi tožena stranka, ki je že vknjižena kot lastnica, morala vložiti lastninsko tožbo, ni najti prav nobenega razloga. Tega ne zahteva niti ZSpo niti noben drug zakon, postavlja pa se tudi vprašanje, s kakšno tožbo bi lahko nekdo, ki je kot lastnik že vknjižen v zemljiško knjigo, sploh uspel in še pred tem izkazal pravni interes za nekaj, kar (že) ima. Da v takem primeru kot zadostno obrambno sredstvo zadošča ugovor, izhaja tudi že iz sodne prakse.
OZ člen 6, 6/2, 131, 147, 147/1. ZPP člen 254, 313.
odgovornost delodajalca za ravnanje delavca pri delu ali v zvezi z delom – krivdna odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev napotitve na citološko preiskavo – postavitev novega izvedenca – rok za prostovoljno plačilo pravdnih stroškov
Zdravnica (delavka), zaposlena v zdravstvenem domu (tožena stranka, delodajalec), je v danih okoliščinah ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, čeprav tožnice ni napotila na citološko preiskavo, saj nobena od v letu 2008 izvedenih preiskav ni pokazala na sum rakavega obolenja, zato ni bilo indikacije za citološko preiskavo. Pri tožnici tudi ni bilo podanih nobenih dejavnikov višjega tveganja.
Sodišče prve stopnje se sicer sklicuje na določilo 11. člena ZST-1, vendar ne oceni ne višine dolžne sodne takse (gre za izjemno visoko taksno obveznost), ne dejstva, da tožnica nima rednih prihodkov, druga tožnica, ki je študentka, pa prejema pokojnino, ne razmerja med takso in prihodki pravdnih strank in možnostjo razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
popravek – objava popravka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje revizije – zamuda roka – krivda stranke – krivda pooblaščenca
Krivda odvetnika je izenačena s krivdo stranke. Da bivši odvetnik v konkretni zadevi ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ko je bodisi menil, da revizija zoper navedeni sklep ni možna bodisi je ni želel vložiti, o tem pa stranke ni obvestil, temveč ji je zatrjeval, da je v zadevi možno vložiti le še ustavno pritožbo, ne more biti dvoma. Posledice zamude opraviti pravno dejanje – vložiti revizijo, mora po povedanem nositi tožnica, čeprav je ni zakrivila.
Ploščice same po sebi niso nevarne, če pa postanejo nevarne, kadar so mokre, je treba ugotoviti, ali je bil kdo malomaren (kriv), da je do te mokrote prišlo oz. da ni poskrbel, da se jo pobriše.
stroški postopka – umik tožbe – odtujitev pravice, o kateri teče pravda
Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je v konkretnem primeru v celoti utemeljeno.
Ker materialno-pravno singularno nasledstvo med pravdo ne vodi avtomatično v procesno-pravno nasledstvo (in lahko tožnik ugodilno („obsodilno“) sodbo napram tožencu doseže kljub njegovi odtujitvi pravice med pravdo), je tak prehod pravice (sam za sebe) z vidika obstoja dolžnosti povračila procesnih (pravdnih) stroškov nerelevanten.
OZ člen 459. SZ-1 člen 5. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 4, 4/2, 4/3. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 28.
kupoprodajna pogodba - prodaja stanovanj - jamčevanje za stvarne napake - kdaj gre za stvarne napake - skupni deli večstanovanjskih stavb - parkirišča - dodatna parkirna mesta na prostem - neobstoj skupnega dela z zunanjimi parkirnimi mesti
Ker predpis, ki bi določal, da so parkirišča skupni del večstanovanjskih stavb, ne obstaja, zgrajeno pa je tolikšno število parkirnih mest, kot to določa za obravnavano zadevo relevanten Pravilnik iz leta 2000, in je očitno (bil) tožnikom omogočen njihov nakup, nezagotovitev brezplačnih zunanjih parkirnih mest ne predstavlja stvarne napake.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – gradnja na tujem svetu – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – dokazna ocena – načelo proste presoje dokazov – obseg dokaznega bremena – odgovor na odgovor na pritožbo
V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov (glej 8. člen ZPP), kar pomeni, da nobenemu dokazu (vnaprej oziroma načeloma) dokazne vrednosti ni moč odreči in da nima nobena vrsta (skupina) dokazov (vnaprej oziroma načeloma) večje dokazne vrednosti od druge. Ker je prvotožnikovo izpovedbo očitno ocenilo kot prepričljivo, je iz tega razloga trditvam tožnikov tudi upravičeno sledilo. V tej smeri zato ni bilo potrebnih nobenih „dodatnih“ dokazov (in sicer listin ali prič), kot to (napačno) meni pritožba. Velja poudariti, da je obseg („teža“) dokaznega bremena zmeraj (so)odvisna od konkretnosti (kakovosti) ugovornih trditev nasprotne stranke.
Prvotožnik pa je na drugi strani ob zaslišanju na naroku dne 17.5.2013 natančno izpovedal, kdaj naj bi se začela graditi nova hiša (oziroma prizidek k stari hiši) ter koliko časa in kako se je gradila. Iz njegove izpovedbe jasno izhaja ne le, da se je ta gradila zanju z drugotožnico, ampak tudi, da je bila pri tem njuna udeležba (tako fizična/delovna kot finančna) v vseh ozirih ključna. Glede prispevkov svojega očeta in brata (ki ju izpostavlja pritožba) je prepričljivo povedal, da sta pomagala na samem začetku in da je bila njuna pomoč „zgolj“ fizična. Skratka šlo je za pomoč, ki tako glede na svoj časovni kot vsebinski okvir očitno ni bila bistvena.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka - upravičeni predlagatelj - dolžnik kot predlagatelj - procesna legitimacija dolžnika - zavrženje predloga dolžnika za končanje postopka osebnega stečaja
Prvostopenjsko sodišče je bilo pri presoji predloga dolžnika za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja najprej dolžno preizkusiti, ali ZFPPIPP dolžniku daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja in posledično za meritorno obravnavanje takega njegovega predloga. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je tudi v postopku osebnega stečaja po 375. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP procesna legitimacija za vložitev predloga za končanje stečajnega postopka priznana le upravitelju, ki mora sodišču predložiti končno poročilo. Pravilno je tudi ugotovilo, da dolžnik po začetku stečajnega postopka nima več možnosti vpliva na sam tek in zaključek stečajnega postopka, ker dolžnik po začetku stečajnega postopka po šestem odstavku 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP tudi v postopku osebnega stečaja ne more več umakniti predloga za začetek stečajnega postopka, saj to lahko stori le do začetka stečajnega postopka. S sklicevanjem na namen postopka osebnega stečaja določen v prvem odstavku 382. člena ZFPPIPP, in sicer, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, je odgovorilo tudi na dolžnikovo zmotno stališče, da se postopek osebnega stečaja vodi le zaradi odpusta obveznosti dolžniku.
Prvostopenjsko sodišče je s tem v zadostni meri dolžniku obrazložilo, da mu procesne legitimacije za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja ne more priznati, ker mu take legitimacije ne prizna zakon.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075321
URS člen 121, 125. OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 146, 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5, 62, 62/2. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - prireditev s časovnimi presledki - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum - višina nadomestila - tarifa - razlikovanje med uporabniki - izpodbijanje dejanskega stanja - izvršilni postopek - potrebni stroški - povrnitev stroškov pooblaščenca - DDV - povrnitev stroškov opomina
Če stranka predvaja fonograme brez predhodne prijave in naknadne predložitve sporeda, se uporabi tarifa iz 5. člena Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
Fotografije same po sebi niso primeren dokaz za oceno števila obiskovalcev že zato, ker prikazujejo zgolj trenutno število obiskovalcev v času nastanka posnetka, ne pa tudi celotnega števila obiskovalcev na celotni prireditvi, ki je trajala več ur.