Če bo sodišče ugotovilo, da je bil nagib pravnega prednika tožnikov za sklenitev pogodbe za brezplačno uporabo stanovanja do toženkine smrti skupno življenje s toženko, in je bil ta nagib navzven razviden tudi toženki, in je nato z razpadom njune zveze odpadel, bo tožnikov zahtevek na izročitev stanovanja v neposredno posest tožnikoma utemeljen.
OZ člen 131. ZDR člen 184, 184/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – šikaniranje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – dokazovanje – dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjske sodbe o pomanjkanju pravno relevantne vzročne zveze, kot jo zatrjuje tožnica, tudi ob pravilnem upoštevanju teorije o adekvatni vzročnosti. Po tej teoriji je treba upoštevati tiste vzroke, ki po rednem teku stvari praviloma oziroma zelo verjetno pripeljejo do škodne posledice. Tožena stranka kot delodajalka tožnice odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari oziroma ne odgovarja za nastop škodne posledice, nastale v nepričakovanih okoliščinah. Tudi ob upoštevanju ugotovitev izvedenca, da je tožnica v letih 2008 do 2010 ponovno podoživljala stresno situacijo iz leta 2006, ko je doživljala odpoved pogodbe o zaposlitvi kot zanjo izredno krivično, pa ponovne psihične reakcije tožnice po vrnitvi na delo v letu 2008, ki so posledica njene osebnostne strukture in številnih bolezenskih težav, ni mogla pričakovati.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili ustno gradbeno pogodbo, je zmotna njegova nadaljnja ugotovitev, da je tudi sicer tožena stranka pristopila k dolgu A. A. iz pisne gradbene pogodbe. Tožena stranka je bila namreč stranka ustno sklenjene gradbene pogodbe s tožečo stranko, ki je samostojna pravna podlaga njene obveznosti plačati izvedena dela. Zato pravni temelj iste obveznosti materialno pravno ne more biti tudi pristop k dolgu A. A.
Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala zanjo neugodno trditev, ki pa je bila koristna za tožečo stranko. Gre za vnaprejšnje (anticipirano) priznanje, ki učinkuje, ko oziroma če se nasprotna stranka nanj sklicuje, kar je tožeča stranka v konkretnem primeru storila.
Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku ne bi smelo upoštevati priznanja iz izvršilnega postopka, ker gre za dva ločena oziroma različna postopka.
Pravilno je zaključilo, da v konkretnem primeru preklica ni mogoče upoštevati, ker tožena stranka kot pravni strokovnjak ni bila dovolj skrbna pri priznanju.
Odločilno je torej, da je tožena stranka izvedbo del priznala, ko je že obstajala kot pravna oseba oziroma bila vpisana v sodni register, torej je priznala resnično dejstvo, zato se s sklicevanjem na svoj neobstoj v času izdaje spornih računov, ne more uspešno izogniti plačilu zanjo izvedenih del.
ZPP člen 105, 105/1, 108, 108/5, 180, 180/1, 180/3, 431, 431/3. ZIZ člen 62, 62/2.
dejanska podlaga – popolnost tožbe – dopolnitev tožbe – dokazi – zavrženje tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
V celoti manjkajo trditve tožeče stranke o dejstvih, zaradi katerih zahteva od tožene stranke denarni znesek. Prav tako manjkajo dokazi. V spisu se sicer nahajajo računi tožeče stranke in odpremnice. Te listine niso niti dokazi o sklenjeni pogodbi, niti o izročitvi blaga toženi stranki.
zavrnitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - trditveno in dokazno breme - odlog plačila
Blokada transakcijskega računa sicer res kaže na likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožeče stranke.
ZPP člen 186, 190, 190/1, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 99. OZ 395, 395/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – sosporništvo – navadno sosporništvo – stečaj stranke – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke
V obravnavani zadevi sta bili toženi dve stranki - gre za pasivno sosporništvo. Pravda bi se lahko za toženi stranki rešila na različna načina, zato ne gre za enotno, temveč za navadno sosporništvo. V tem primeru se lahko postopek prekine zgolj glede sospornika, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ne pa tudi glede drugega sospornika. Nikakršnih materialnopravnih zadržkov ni, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko. Upnik lahko v primeru solidarne obveznosti izpolnitev zahteva v celoti od kogar hoče. Prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko zato ni ovira, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/3. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
predlog za nasprotno izvršbo – sklep o predlogu za nasprotno izvršbo – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V nobeni zakonski določbi ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
V kolikor ni dogovorjeno drugače stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo.
Določbe o stroških (tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) so materialno-pravne narave, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZPP člen 180, 180/1, 108, 108/5, 339, 339/2, 339/2-8, 354.
poziv na dopolnitev tožbe – popolnost tožbe – dopustnost tožbe – procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve
Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
oprostitev plačila sodne takse – taksni predlog – dopolnitev predloga – nepopoln predlog – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – preverba podatkov po uradni dolžnosti – vpogled v letna poročila
Vpogled v javno objavljene podatke o letnih poročilih ne more nadomestiti izjave stranke, ki jo mora priložiti predlogu. Pritožbena stališča, kaj vse bi moralo storiti sodišče po uradni dolžnosti zato, da lahko brez sodelovanja stranke le-to oprosti plačila sodne takse, so materialnopravno zmotna. Navedbe v izjavi mora podati stranka sama, in le če podvomi v resničnost izjave, jih po uradni dolžnosti preveri sodišče.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
zvišanje preživnine zaradi spremenjenih razmer – preživninske zmožnosti staršev – brezposelnost staršev – preživninske potrebe otroka – tečaj angleškega jezika – strošek vrtca – časovne meje pravnomočnosti
Glede na to, da je toženec sam prekinil delovno razmerje, da ni nesposoben za delo, da je po lastni izpovedbi predno je pustil službo zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno in da ocenjuje, da se je zmožen znajti in da bo za hčerko poskrbel, so pravilni zaključki prvostopenjskega sodišča, da toženčevo ravnanje (odpoved delovnega razmerja) ni v dobrobit njegovega otroka, katerega je dolžan preživljati.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Slovensko sodišče je dokaze v tujini pridobivalo po zaprosilu, poslanemu Kneževini Lechenstein. Zato okoliščine, kako so avstrijski varnostni organi pridobivali isto dokumentacijo za potrebe postopka v Republiki Avstriji, ni pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KOMUNALNA DEJAVNOST – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0075303
ZPP člen 458, 458/1. Odlok o javni službi zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov člen 3, 3/1, 3/1-1, 21, 21/1, 21/1-2. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov člen 24, 26, 26/2.
spor majhne vrednosti – plačilo komunalnih odpadkov – sedež pravne osebe – imetništvo komunalnih odpadkov – uporabnik javne službe – obveznosti uporabnikov
Ker ima tožena stranka sedež na območju MOL, je glede na zgoraj navedeno, nedvomno kot izvajalec poslovne dejavnosti izvirni povzročitelj odpadkov in s tem uporabnik javne službe zbiranja ter prevoza odpadkov. Nasprotne, tudi sicer pavšalne in nekonkretizirane navedbe tožene stranke, pa so neutemeljene. Kot izvirni povzročitelj oziroma uporabnik pa je tožena stranka v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 21. člena Odloka 2004 in 10. alinejo drugega odstavka 26. člena Odloka 2012 dolžna zagotoviti plačilo opravljenih storitev tožeče stranke v roku, določenem na računu. Glede na navedeno in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zanikala poslovanja na sedežu na območju MOL, kot tudi ne opravo storitev s strani tožeče stranke, očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071223
ZNP člen 35, 35/2. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 408, 408/2.
določitev stikov z otrokom – stiki med počitnicami – pogostost stikov – nadomestni stiki – stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – skupni stroški – nevezanost na zahtevek
Določitev stikov v času poletnih počitnic izključuje siceršnjo ureditev stikov - vikend in tedenskih stikov. Življenjsko logično je, da v primeru strnjenega bivanja pri enemu od staršev v času počitnic otrok v vmesnem vikendu nima stikov z drugim od staršev.
URS člen 2, 23, 23/1, 25, 34. ZBPP člen 13, 13/2. ZDavP-2 člen 160, 160/1. ZIZ člen 102, 120.
plačilo sodne takse - taksna oprostitev - vir prejemkov - prisilen sodni poseg - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - načelo socialne države
Razlaga, ki pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje zaradi plačila sodne takse napolnjuje tako, da se ne upošteva prisilnih sodnih posegov na prejemke, zaradi katerih je že dosežen mejni eksistenčni prag sredstev za preživljanje, ni skladna z ustavnim načelom socialne države in ustavno nedopustno posega v pravici do dostopa do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave na način, ki prizadeva socialno šibke posameznike. Gre za prekomerno utesnjujočo razlago, ki sili stranke, da plačajo sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov. S takšno razlago se pred stranke postavlja nepremostljivo stroškovno oviro.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084710
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/2.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - protipravnost - nezakonit sklep o delitvi stečajne mase - kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku - odgovornost države za ravnanje sodnika - zastaranje
Tožnik bi moral, da bi lahko uspel s tožbenim zahtevkom, pojasniti, katere konkretne odločitve stečajnega senata so mu povzročile škodo, ki je v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ni uspel sanirati. Konkretizirano bi moral izkazati, da je protipravnost posamezne odločitve sodišča uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi in da posameznemu pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti. Tožnikove trditve bi morale sodišču omogočiti najprej identifikacijo in nato preizkus posameznih (zatrjevano napačnih) odločitev v luči zgoraj opisanega, torej preizkus, ali je stečajni senat (oziroma senat instančnega sodišče ob odločanju o konkretnih pravnih sredstvih tožnika) nepravilno uporabil zakonodajo, ni uporabil veljavnih predpisov ali je prišlo do očitnega odstopa od običajne metode dela ali senat ni uporabljal povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso ali če je odstopil od običajne metode dela v nasprotju s profesionalno skrbnostjo.
ZPP člen 154, 155. ZFPPIPP 212, 212/1, 215, 215/3, 217.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava – pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi – učinek potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – terjatev po začetku prisilne poravnave – terjatev, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave – potrebnost tožbe
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071198
URS člen 15, 15/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. ZPP člen 254, 254/3. ZPND člen 4, 4/2.
določitev stikov – pravica do stikov z otrokom – stiki pod nadzorom – uresničevanje in omejevanje pravic – ukinitev stikov – otrok kot žrtev nasilja – izvedenec – izvedba dokaza z izvedencem
Siljenje otrok v nenadzorovane stike z očetom bi otrokom škodilo, predlagatelj pa na drugačen način ureditve stikov (ki bi bil za otroke objektivno varen in bi jim tudi omogočil občutek varnosti; očetu pa, seveda ob njegovem hotenju, dal možnost postopnega navajanja na empatično skrb za otroke) ne pristaja, v trenutni situaciji ni možnosti za drugačno odločitev o stikih, kot da se ti ukinejo.