stroški postopka – umik tožbe – odtujitev pravice, o kateri teče pravda
Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je v konkretnem primeru v celoti utemeljeno.
Ker materialno-pravno singularno nasledstvo med pravdo ne vodi avtomatično v procesno-pravno nasledstvo (in lahko tožnik ugodilno („obsodilno“) sodbo napram tožencu doseže kljub njegovi odtujitvi pravice med pravdo), je tak prehod pravice (sam za sebe) z vidika obstoja dolžnosti povračila procesnih (pravdnih) stroškov nerelevanten.
ZASP člen 145, 156, 156/4, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/6, 62, 62/2. OZ člen 15, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – proizvajalec fonogramov – predvajanje fonogramov – glasbeni nastopi v živo – intervalna javna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo – višina nadomestila – tarifa Zavoda IPF – druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko – razlaga tarife – začasna tarifa – določitev začasne tarife – povrnitev stroškov opomina – stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – odločitev o stroških postopka – uspeh celotnega postopka
Začasna tarifa Zavoda za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, se ne uporablja za množične prireditve.
Če bo sodišče ugotovilo, da je bil nagib pravnega prednika tožnikov za sklenitev pogodbe za brezplačno uporabo stanovanja do toženkine smrti skupno življenje s toženko, in je bil ta nagib navzven razviden tudi toženki, in je nato z razpadom njune zveze odpadel, bo tožnikov zahtevek na izročitev stanovanja v neposredno posest tožnikoma utemeljen.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – privolitev v prikrajšanje – odselitev zaradi protipravnega ravnanja solastnika in zaradi koristi otrok – bivanje otroka razvezanih zakoncev v solastni nepremičnini – preživljanje otroka – preživnina – verzija
Konflikti in spori med (nekdanjima) zakoncema, zaradi katerih se je tožnica odselila iz hiše, sami po sebi še niso zadosten razlog, zaradi katerega bi bila tožnica upravičena do uporabnine iz naslova neupravičene obogatitve, ker je toženec izključno uporabljal hišo, če ji toženec ni preprečeval uporabe hiše oziroma če niso izkazane okoliščine, zaradi katerih tožnica upravičeno ni mogla souporabljati solastne stvari.
odmera odškodnine – višina odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – poškodba kolena – dokazna ocena – protispisnost
Odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v času zdravljenja je mogoče priznati le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
zvišanje preživnine zaradi spremenjenih razmer – preživninske zmožnosti staršev – brezposelnost staršev – preživninske potrebe otroka – tečaj angleškega jezika – strošek vrtca – časovne meje pravnomočnosti
Glede na to, da je toženec sam prekinil delovno razmerje, da ni nesposoben za delo, da je po lastni izpovedbi predno je pustil službo zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno in da ocenjuje, da se je zmožen znajti in da bo za hčerko poskrbel, so pravilni zaključki prvostopenjskega sodišča, da toženčevo ravnanje (odpoved delovnega razmerja) ni v dobrobit njegovega otroka, katerega je dolžan preživljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KOMUNALNA DEJAVNOST – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0075303
ZPP člen 458, 458/1. Odlok o javni službi zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov člen 3, 3/1, 3/1-1, 21, 21/1, 21/1-2. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov člen 24, 26, 26/2.
spor majhne vrednosti – plačilo komunalnih odpadkov – sedež pravne osebe – imetništvo komunalnih odpadkov – uporabnik javne službe – obveznosti uporabnikov
Ker ima tožena stranka sedež na območju MOL, je glede na zgoraj navedeno, nedvomno kot izvajalec poslovne dejavnosti izvirni povzročitelj odpadkov in s tem uporabnik javne službe zbiranja ter prevoza odpadkov. Nasprotne, tudi sicer pavšalne in nekonkretizirane navedbe tožene stranke, pa so neutemeljene. Kot izvirni povzročitelj oziroma uporabnik pa je tožena stranka v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 21. člena Odloka 2004 in 10. alinejo drugega odstavka 26. člena Odloka 2012 dolžna zagotoviti plačilo opravljenih storitev tožeče stranke v roku, določenem na računu. Glede na navedeno in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zanikala poslovanja na sedežu na območju MOL, kot tudi ne opravo storitev s strani tožeče stranke, očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen.
V kolikor ni dogovorjeno drugače stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo.
Določbe o stroških (tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) so materialno-pravne narave, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
spor majhne vrednosti – naročniška pogodba za kabelsko televizijo – odpoved pogodbe
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo za kabelsko televizijo, da je toženec 13. 11. 2014 podal izjavo o odpovedi pogodbe in da je toženec v skladu s pogodbeno dogovorjenim odpovednim rokom dolžan še naročnino za oktober in za november 2014 ter zamudne obresti od obeh zneskov.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.
ZKP člen 156. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bila dokumentacija družbe A. A. pridobljena nezakonito, ker se v sodnem spisu ne nahaja dodatno zaprosilo avstrijskega tožilstva pristojnim pravosodnim organom v Liechtensteinu, saj je v tem primeru šlo za postopke, ki so se vršili v Republiki Avstriji. Hišna preiskava, opravljena v pisarni dr. B. B., je bila opravljena na podlagi zaprosila avstrijskega tožilstva in za njihove potrebe, ne pa za potrebe morebitnih postopkov v Republiki Sloveniji. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi zaprosila z dne 29. 3. 2011 za potrebe predhodnega postopka v Republiki Sloveniji pridobilo dokumentacijo družbe A. A. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je dokumentacija A. A. prišla v kazenski spis na osnovi dveh med seboj popolnoma neodvisnih poteh. Prva je bila preko zaprosila Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo izdano že 29. 3. 2011, druga pa preko pooblaščencev oškodovanca C. C., d. o. o., ki so dokumentacijo družbe A. A. priložili k naznanilu kaznivega dejanja dne 18. 5. 2011. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje okoliščina, da so tudi pooblaščenci priložili isto dokumentacijo, kot je bila pridobljena po uradni poti s strani Okrožnega sodišča v Celju, ne pomeni, da so podatki o ekonomskih upravičencih družbe A. A. nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Za odredbo, izdano na podlagi 156. člena ZKP, se zahtevajo le razlogi za sum. Ker je bilo zaprosilo preiskovalnega sodnika izdano na podlagi Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki formalne odredbe ne predvideva, je pomembno le, ali je preiskovalni sodnik zaprosilo sestavil tako, da je vsebovalo vse potrebno, kar mora odredba po 156. členu ZKP vsebovati, ne pa tudi formalni naziv.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084710
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/2.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - protipravnost - nezakonit sklep o delitvi stečajne mase - kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku - odgovornost države za ravnanje sodnika - zastaranje
Tožnik bi moral, da bi lahko uspel s tožbenim zahtevkom, pojasniti, katere konkretne odločitve stečajnega senata so mu povzročile škodo, ki je v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ni uspel sanirati. Konkretizirano bi moral izkazati, da je protipravnost posamezne odločitve sodišča uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi in da posameznemu pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti. Tožnikove trditve bi morale sodišču omogočiti najprej identifikacijo in nato preizkus posameznih (zatrjevano napačnih) odločitev v luči zgoraj opisanega, torej preizkus, ali je stečajni senat (oziroma senat instančnega sodišče ob odločanju o konkretnih pravnih sredstvih tožnika) nepravilno uporabil zakonodajo, ni uporabil veljavnih predpisov ali je prišlo do očitnega odstopa od običajne metode dela ali senat ni uporabljal povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso ali če je odstopil od običajne metode dela v nasprotju s profesionalno skrbnostjo.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Slovensko sodišče je dokaze v tujini pridobivalo po zaprosilu, poslanemu Kneževini Lechenstein. Zato okoliščine, kako so avstrijski varnostni organi pridobivali isto dokumentacijo za potrebe postopka v Republiki Avstriji, ni pomembno.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/3. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
predlog za nasprotno izvršbo – sklep o predlogu za nasprotno izvršbo – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V nobeni zakonski določbi ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
ZPP člen 180, 180/1, 108, 108/5, 339, 339/2, 339/2-8, 354.
poziv na dopolnitev tožbe – popolnost tožbe – dopustnost tožbe – procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve
Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075302
ZPP člen 163, 163/3, 214, 214/2. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 619, 642, 642/3.
podjemna pogodba – soglasje volj – sklenitev pogodbe – priznanje dejstev – sklepčnost – ponudba – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – priglasitev stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata celovito. Zato so vse vloge strank, vložene v fazi izvršilnega postopka, upoštevne tudi v nadaljnjem pravdnem postopku. Nesmiselno bi bilo zahtevati od tožene stranke, da po odstopu zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, še enkrat navede nekaj, kar je navedla že v predhodnem izvršilnem postopku.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071198
URS člen 15, 15/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. ZPP člen 254, 254/3. ZPND člen 4, 4/2.
določitev stikov – pravica do stikov z otrokom – stiki pod nadzorom – uresničevanje in omejevanje pravic – ukinitev stikov – otrok kot žrtev nasilja – izvedenec – izvedba dokaza z izvedencem
Siljenje otrok v nenadzorovane stike z očetom bi otrokom škodilo, predlagatelj pa na drugačen način ureditve stikov (ki bi bil za otroke objektivno varen in bi jim tudi omogočil občutek varnosti; očetu pa, seveda ob njegovem hotenju, dal možnost postopnega navajanja na empatično skrb za otroke) ne pristaja, v trenutni situaciji ni možnosti za drugačno odločitev o stikih, kot da se ti ukinejo.
ZPP člen 154, 155. ZFPPIPP 212, 212/1, 215, 215/3, 217.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava – pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi – učinek potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – terjatev po začetku prisilne poravnave – terjatev, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave – potrebnost tožbe
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.