objektivna odgovornost - povzročitev škode - nevarna dejavnost kot pravni standard - dvigovanje bremen
Zakon ne pove, kaj je nevarna dejavnost. Omeji se le na učinke takšne dejavnosti, kadar pride do škode zaradi nje. Tako predpisuje, da se za škodo v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in nadalje, da se domneva, da takšna škoda izvira iz te dejavnosti (173. člen ZOR) in da zanjo odgovarja tisti, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo (prvi odstavek 174. člena ZOR). Kaj slednja kot pravni standard pravzaprav pomeni, mora zato pojasniti sodna praksa oziroma mora na to vprašanje odgovoriti sodnik. Iz opisanih skopih zakonskih določb je mogoče sklepati, da je nevarna dejavnost izvor večje škodne nevarnosti, torej da gre za dejavnost, ki povzroča več poškodb kot običajne dejavnosti. Torej mora po splošnem družbenem pojmovanju odstopati od drugih dejavnosti zaradi izpostavljenosti nastanku škode.
V obravnavanem primeru se je pokazalo po eni strani, da samo prenašanje 20-kilogramskih kartonov ni nevarna dejavnost, ki bi terjala večjo pozornost osebe, ki jo opravlja, kakor je to običajno v vsakdanjem življenju. Po drugi strani tudi okoliščine, v katerih se je tožnica poškodovala, niso takšne, da bi njihov splet pomenil večjo nevarnost od povprečne.
vračunanje daril in volil v dedni delež - stroški za preživljanje dediča - nadaljnje šolanje dediča
Po 2. odstavku 54. člena ZD odloči sodišče o tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Vendar pa sodišče odloča o tem, ali naj se izdatki nadaljnjega šolanja dediča vračunajo v njegov dedni delež šele, če ugotovi, da je te izdatke dejansko kril zapustnik.
ZPP (1977) člen 8, 354, 354/1, 421, 421-9.ZD člen 59.
revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - pogoji za veljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost
Dokaz, ki je bil že predlagan v prejšnem postopku in izrecno ter obrazloženo zavrnjen, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20513
KZ člen 68.ZKP člen 137, 137/1.
kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - namen odvzema - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - namen varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja
V 5. poglavju KZ, ki ureja vrste varnostnih ukrepov in njihovo izrekanje, sicer ni naveden namen varnostnih ukrepov, vendar je očitno, da se tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68.čl. KZ lahko izreče zato, da se odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tak namen pa ima tudi določilo 1.odst. 137.čl. ZKP, kar torej pomeni, da je mogoče tak ukrep izreči tedaj, ko obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa in ki se manifestira prav z izvršitvijo kaznivega dejanja.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 424, 424/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kazniva dejanja zoper premoženje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razlaga vložnika zahteve za varstvo zakonitosti navedene ustavne določbe (1.odst. 20.čl.) je zmotna, saj iz vsebine pojma "varnost ljudi" ni mogoče izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, saj je varnost ljudi ogrožena tudi z napadom na vse tiste objekte kazenskopravnega varstva, ki ščitijo tudi druge, širše kroge njihove zasebnosti in varnosti.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
S prisojeno odškodnino lahko oškodovancu omogočimo, da si z njo pridobi določeno zadovoljstvo v življenju, s katerim si, kolikor je to mogoče, ublaži nastalo prikrajšanje. Vendar pa sodišče pri odločanju o pravični odškodnini ne more mimo okvirov, ki jih je začrtala sodna praksa in skušajo ohraniti pravična razmerja med škodami določenega obsega in odškodninami zanje.
USTAVA SRS (1974) člen 206, 206/1, 206/2. ZSR (1974) člen 1, 1/3, 10.SZ člen 117.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - začasna uporaba
Čeprav je v pogodbi med JLA in A. ter dodelitveni odločbi izgovorjena in poudarjena začasna uporaba kot bistveni element, ta okoliščina ob takratni zakonodaji ni mogla doseči drugačnega učinka kot tega, da je tožnica navzlic temu pridobila stanovanjsko pravico. Stopila je torej v trajno razmerje, kar ji je prineslo status imetnice stanovanjske pravice in s tem pravice do odkupa stanovanja po privatizacijskih predpisih stanovanjskega zakona. Omejitve, ki jih je prevzel A. s pogodbo z JLA o prepustitvi stanovanja v začasno uporabo, potemtakem na pridobitev tožničine stanovanjske pravice niso mogle vplivati, po drugi strani pa se tudi tožnica sama ni mogla odpovedati svoji pravici do trajne uporabe stanovanja (razen seveda, če bi se izselila).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kaj so odločilna dejstva
O bistveni kršitvi določb pravdnega postopka lahko govorimo le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi listinami oziroma zapisniki. Ker v reviziji opredeljene navedbe iz obrazložitev sodb in iz zapisnikov o izpovedi prič, niso navedbe o odločilnih dejstvih, bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. t. II. odst. 354. čl. ZPP ni bila storjena.
povzročitev škode - denarna odškodnina - nesreča pri delu (gradbišče) - objektivna odgovornost delodajalca - pojem nevarne dejavnosti - padec pri sestopu z delovnega odra
Za škodo, ki nastane z delom, ki se občasno (kot nenevarno) izvaja tudi v vsakdanjem življenju in za katero ni potrebna posebna strokovnost, temveč le previdnost, delodajalec ni objektivno odgovoren. Prav ima sicer tožnik, da so nekatere dejavnosti na gradbišču nevarne in nekatere gradbene naprave nevarne stvari. Vendar pa to ne velja za gradbišče kot celoto in tudi ne za vse naprave na njem. Za vsako posamezno napravo in za vsako posamezno dejavnost na gradbišču je treba ugotavljati, ali gre za nevarno stvar oz. nevarno dejavnost.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Glede na pravno kontinuiteto zakonske ureditve blagovne znamke, ki izhaja že iz 1. in (sedaj) 3. odstavka 122. člena ZIL, tožena stranka nima prav, ko izvaja svojo obveznost uporabe znamke samo iz določb ZIL, oziroma iz prenosa podeljene pravice do blagovne znamke iz Zveznega zavoda za patente na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Obveznost uporabe blagovne znamke bi lahko izvajala samo iz določb ZIL, če ZVITIZR ne bi imel ustrezne določbe. Zato prijava pravic, ki jih je podelil že Zvezni zavod za patente, Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino po 122. členu ZIL, ni novo ustanavljanje že podeljenih pravic, ampak samo njihov prenos na omenjeni urad.
privatizacija stanovanj s pomožnimi stanovanjskimi prostori - določitev obsega pomožnih stanovanjskih prostorov - krajevne razmere
Imetnik stanovanjske pravice ima po določbah o privatizaciji pod enakimi pogoji pravico odkupiti celotno stanovanje, kamor spadajo tudi pomožni prostori. Torej ne gre za samostojen pravni promet s posameznimi nestanovanjskimi pomožnimi prostori, ampak gre za dopolnitev prodajne pogodbe, ki napačno ni obsegala celotnega stanovanja.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - dolgovi, ki obremenjujejo skupno premoženje - odkup stanovanja po členu 117 SZ na obroke
Skupno premoženje zakoncev je kot družinskopravni premoženjski institut posebna premoženjskopravna kategorija, za katero je značilno, da so na njem deleži zakoncev nedoločeni ter da sta za njegovo pridobitev pravno upoštevni dve okoliščini: dejanski obstoj skupnosti in v času obstoja take skupnosti z dohodki (rednimi in izrednimi) obeh pridobljeno premoženje. Za nastanek skupnega premoženja ni pravno odločilna okolnost, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjema, ker je to vprašanje dolgov, katerih plačilo se po potrebi reši po pravilih obligacijskega prava.
nezakonita uporaba stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja
Ker je bilo ugotovljeno, da toženec uporablja sporno stanovanje, katerega lastnica je tožnica in da z njo nima sklenjene najemne pogodbe za uporabo tega stanovanja, ga uporablja nezakonito. Tožnica je zato utemeljeno zahtevala od toženca, da ga izprazni.
lastninska pravica - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve - lastninska pravica na (neobstoječi) stvari - nedenarne terjatve upnikov (izročitev nepremičnine)
Na stvari, ki je ni, lastninska pravica ne more obstojati (2. člen ZTLR), zato je tudi ni mogoče pridobiti.
Tožeča stranka je imela proti toženi stranki iz pogodbe o nakupu stanovanja samo nedenarno terjatev, ki se je z začetkom stečaja preoblikovala v denarno (2. odstavek 112. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju: ZPPSL). Kot vsak drug upnik stečajnega dolžnika bi jo zato morala v roku iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL prijaviti stečajnemu senatu. Do (delnega) poplačila terjatve bi namreč lahko prišla samo v stečajnem postopku, ne pa izven njega. Tega pa ni storila. Zato tudi (delnega) poplačila terjatve, ki ji je nastala že s sklenitvijo pogodbe, torej pred začetkom stečaja, v stečajnem postopku ne more pričakovati.
Za odločitev o odškodninskem zahtevku mora tožeča stranka dokazati, da ji je nastala škoda, da je med škodo in dejanjem tožene stranke vzročna zveza ter da je bilo dejanje protipravno (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Tožnik ni ponudil ne ustrezne trditvene, še manj pa dokazne podlage za odločitev v njegovo korist. Pravno odločilnih dejstev pa sodišče v odškodninskem sporu ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti (2. člen ZPP).
Zakupnik lahko po 70. členu ZTLR uveljavlja posestno varstvo proti tretji osebi, ne more pa proti njej uveljavljati petitornega varstva.
Varstvo zakupnega razmerja je urejeno tako, da ima zakupnik pravico proti zakupodajalcu uveljavljati svoje morebitne ugovore, ki nastajajo med izvrševanjem zakupne pogodbe (569. - 580. člen ZOR).