Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - pripravljalno dejanje - prepovedan prehod čez državno mejo
Očitek, da je obsojenka nameravala postati članica organizacije, ki je delovala v Avstriji in ki je imela za cilj z nasiljem zrušiti obstoječo državno in družbeno ureditev v FLRJ, je konkretiziran le s potjo obsojenke na P., kjer naj bi se sestala z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje. Konkretno ravnanje, ki se lahko očita obsojenki, je tako le, da se je pripravljala na ilegalen prehod preko državne meje, kar pa v času sojenja (1947) ni bilo inkriminirano niti kot dokončano kaznivo dejanje.
revizija - dovoljenost revizije - plačilo rente - premoženjskopravni spor - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnik iztožuje s tožbo očitno rento, temelječo na odškodninski podlagi ter gre zato za premoženjskopravni spor iz drugega odstavka 382. člena ZPP in ne za spor o preživljanju iz 1. ali 1.a točke četrtega odstavka 382. člena ZPP (ko dovoljenost revizije ni pogojena z vrednostjo spora).
Revizija v premoženjskopravnih sporih ni dovoljena v primerih, ko vrednost spora ni navedena.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3. ZVD člen 44, 44/2, 46, 46/1, 49.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - kdo odgovarja za škodo - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Če ima delodajalec stroj, ki se pogosto kvari; če je pri tem določena delovna norma, ki ne upošteva zastojev zaradi okvar stroja; če delodajalec ne poskrbi, da kvalificirane osebe nemudoma odpravijo napake stroja; če zaradi nedoseganja norme "kaznuje" delavca z 20-odstotnim odbitkom pri plači in če tolerira, da delavci sami odpravljajo napake oziroma zastoje - so to okoliščine, ki pričajo o velikem prispevku delodajalca (kot imetnika nevarne stvari) k nastali škodi.
Tožnik ne bi smel za ceno doseganja norme (razen finančnih sankcij drugih ne zatrjuje v zvezi z nedoseganjem norme) kršiti varnostnih predpisov in ogroziti svoje integritete.
krivdna odgovornost - povzročitev škode - podlage za odgovornost - utopitev v bazenu urejenega kopališča - kdaj je podana krivda oškodovalca (lastnik kopališča)
Ker je bilo ugotovljeno, da je toženka storila vse, kar je mogla in bila dolžna storiti kot lastnica kopališča (v smislu 5. in 7. člena zakona o varnosti v urejenih kopališčih - Ur. list SRS, št. 1/87, naprej ZVUK), to je zagotoviti stalno navzočnost ustreznega števila strokovno usposobljenih oseb za vzdrževanje reda, opazovanje, reševanje in nudenje prve medicinske pomoči; in da pravilno izvajano oživljanje v kopališču (kot tudi pozneje med transportom) ni bilo uspešno, ker je kos hrane (mesa) zaprl dihalne poti ponesrečenca že v fazi utapljanja, kar pa je bilo možno ugotoviti in odstraniti šele v bolnici z medicinskim posegom usposobljenega zdravnika - je utemeljen zaključek, da toženka ne more biti odgovorna za smrt svojca tožnikov. Namreč neuspešno oživljanje je bilo posledica vzroka izven toženkine sfere. Toženka tako ne more biti odškodninsko odgovorna po določbah prvega odstavka 154. in 158. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Med postopkom ugotovljene okolnosti pa tudi ne nudijo podlage za ugotovitev objektivne odgovornosti toženke, kot to uveljavlja revizija. Po določilu drugega odstavka 154. člena ZOR se ne glede na krivdo odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti le, kadar iz njih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Nudenje kopaliških uslug v bazenu z omejeno globino in površino, v tem primeru plavanja, ki je namenjeno plavalcem in se odvija tudi v okviru tega namena in ob pogojih, ki jih predpisuje zakon o varnosti v urejenih kopališčih, ne predstavlja dejavnosti, iz katere izhaja povečana nevarnost za druge.
ZDen člen 88.ZUODNO člen 3, 3/4.ZLS člen 100. ZPP (1977) člen 201.
razpolaganje z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - ničnost prodajne pogodbe - pasivna legitimacija - mestna občina kot pravdna stranka - pravni nasledniki bivših občin - nujno sosporništvo
Mestna občina je bila ustanovljena na podlagi ZUODNO in ne na podlagi ZLS.
Revizija, ki meni, da bi morale biti tožene še vse druge naslednice nekdanjih ljubljanskih občin, s čimer očitno meri na nujno sosporništvo (201. člen ZPP), dasiravno tega naravnost ne pove, torej nima prav.
ZPP (1977) člen 332, 353, 353/2.ZOR člen 168, 168/1.
sodba zaradi izostanka - pritožba - izpodbijanje dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - povzročitev škode (mladoletnik) - denarna odškodnina - posebna odgovornost staršev
Pravna ureditev sodbe na podlagi izostanka (332. člen ZPP) temelji na domnevi, da se šteje, da toženec, ki ne odgovori na tožbo niti se ne udeleži prvega naroka za glavno obravnavo, priznava tožnikove navedbe. In če te navedbe o dejstvih, na katera tožnik opira svoj zahtevek, ne nasprotujejo dokazom, ki jih je predložil tožnik, in če iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče razsodi in ugodi tožbenemu zahtevku. Sodnik se pri tem sploh ne spušča v presojo o resničnosti tožnikovih navedb. Zato tudi toženec v pritožbi proti takšni sodbi ne more uveljavljati razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 353. člena ZPP).
ZKP člen 201, 201/2-1. Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 12/2a, 16, 16/2, 16/4, 23.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor - begosumnost - odprava začasnega pripora - jezik, v katerem mora država prosilka poslati potrebne dokumente
Po določilu 4.odst. 16.čl. Konvencije se začasen pripor sme odpraviti, če zaprošena stran v 18 dneh od pripora ni prejela prošnje za izročitev in dokumentov, navedenih v 12.čl. Konvencije. Odprava začasnega pripora torej ni obvezna, obvezna pa je odprava začasnega pripora, če zaprošena stran prošnje za izročitev in dokumentov ne prejme v 40 dneh od dneva pripora.
Zagovornik neutemeljeno navaja, da bi morala biti dokumentacija tudi v jeziku zaprošene pogodbenice, torej v slovenskem jeziku. Določilo 23.čl. Konvencije, na katerega se sklicuje, namreč določa, da morajo biti dokumenti, ki jih je potrebno predložiti, v jeziku pogodbenice prosilke ali zaprošene pogodbenice, da pa zaprošena pogodbenica lahko zahteva prevod v enega od uradnih jezikov Sveta Evrope, ki ga sama izbere.