tujec - nezakonito prebivanje v rs - odločba o vrnitvi
Ugovor tožnika, da v RS prebiva legalno, glede na to, da je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje in delo (o kateri še ni bilo odločeno), ni utemeljen.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - določitev roka za prostovoljno vrnitev - razmerje med postopkom izdaje odločbe o vrnitvi in prekrškovnim postopkom
Predmet odločanja v tem upravnem sporu je zgolj izpodbijana odločba prvostopenjskega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora državo zapustiti v postavljenem 30 dnevnem roku. Ugovor tožnika, da v Republiki Sloveniji prebiva legalno, saj odločitev pristojne upravne enote še ni pravnomočna, glede na navedeno, ni utemeljen.
dovoljenje za začasno prebivanje - socialna varnost - pravica do socialne varnosti - vročitev upravne odločbe - vročitev
Tretji odstavek 90. člena ZTuj-2 se lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje - združitev družine - dokumenti - ponarejeni dokumenti
Tožena stranka je svoje ugotovitve glede nepristnosti listin ugotovila v nasprotju z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Tožena stranka ni preverjala družinske vezi tožnika z družinskimi člani s pomočjo mednarodnih organizacij.
ZUSDDD člen 1, 1/1. ZTuj-1 člen 41, 41/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - odstranitev tujca iz države - družina - otroci - neprekinjeno bivanje v RS
Glede na dolžino trajanja takega stanja pozitivne obveze države za realizacijo posameznikove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja iz prvega odstavka 8. člena EKČP državi nalagajo, da tožnikov položaj uredi.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2, 2/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Glede na to, da v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje izrecno piše, da je možno plačo izkazati ne samo z plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak so navedeni tudi „drugi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov“, po presoji sodišča to pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tudi dejansko prejel na takšen ali drugačen način.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20, 20/2. ZTuj-2 člen 128. ZUP člen 7.
dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja - zavrženje prošnje - pravica do družinskega življenja - pravo EU - načelo primarnosti prava EU
ZTuj-2 v šestem odstavku 127. člena možnost oddaje vloge za dovoljenje za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana res omejuje na 90 dni od dneva vstopa v državo. Po naravi gre za materialni rok, z zamudo katerega pravica preneha po samem zakonu. Prepozno vlogo je po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP sicer treba zavreči. Vendar pa tako procesno postopanje upravnega organa ni pravilno, če pomeni kršitev (primarnega) prava EU. S takšno procesno kršitvijo je namreč poseženo v pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.
Ker določba šestega odstavka 127. člena ZTuj-2 nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 20. člena PDEU, je upravni organ (kot tudi sodišče) v skladu z načelom primarnosti, neposrednosti in učinkovitosti prava EU ne sme uporabiti. Takšne (čeprav prepozne) vloge upravni organ ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP torej ne sme zavreči, temveč jo mora vzeti v obravnavo in o njej odločiti po vsebini.
ZKP člen 530, 531. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 14. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izročitev - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev tujca - odločitev ministra za pravosodje
Res je bilo tožniku sojeno v nenavzočnosti, vendar pa okoliščine, da država prosilka v dopolnitvi zahteve za izročitev ni izkazala, ali je bil osebno vabljen in ali je imel zagovornika, upoštevaje določbo 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, na pravilnost in zakonitost odločitve v izpodbijanem sklepu nimajo nikakršnega vpliva. Na glavni obravnavi pa je bil navzoč tožnikov zagovornik. Prav tako je sodišče druge stopnje ocenilo, da je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za zaključek, da opisane razmere v zaporih v Albaniji ne izkazujejo verjetnosti, da bi bil tožnik v državi prosilki mučen, da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo.
ZTuj-2 člen 37. ZZSDT člen 12, 17, 18, 42. ZDR-1 člen 217a, 217a/1, 217a/1-15.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku
Odklonitev soglasja k enotnemu dovoljenju velja tudi, ko gre za podaljšanje dovoljenja.
Tožnik trdi, da zavod ni ugotavljal, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 18. člena ZZSDT. Po presoji sodišča taka ocena zavoda ni bila potrebna, saj je bila tožnikovemu delodajalcu izrečena globa po 15. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da je bila v prekrškovnem postopku izrečena globa in da je odločitev pravnomočna, zadostuje za to, da zavod soglasja k podaljšanju dovoljenja ni izdal, zaradi česar tožena stranka ni mogla odločiti drugače.
omejitev gibanja - nezakonito prebivanje v rs - nevarnost pobega - nevarnost za javni red
Ukrep po 76. členu ZTuj-2 v zvezi z Direktivo o vračanju, se izreče šele po ugotovitvi nezakonitega bivanja tujca, kar mora izhajati iz izreka odločbe o vrnitvi. Nato se tujcu omogoči prostovoljna vrnitev z določenim rokom, ki ima prednost pred prisilno vrnitvijo.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2, 86, 86/2, 90, 90/3. ZUS-1 člen 28, 28/3.
izdaja dovoljenja za začasno prebivanje - molk organa - pravica do socialne varnosti - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Sodišče se ne strinja z navedbami tožnikov o takšni soodvisnosti pravice do pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje in socialnih pravic tujcev, da bi morala upravna enota hkrati z eno odločbo odločiti tudi o pridobitvi socialnih pravic, saj je zakonsko predvideno, da o socialnih pravicah odločajo socialni organi, o dovoljenjih po ZTuj-2 pa upravne enote.
Sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi z izdanimi upravnimi odločbami v obliki izkaznic, v celoti ugodeno prošnji tožnikov.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pravica do izjave
Tožena stranka bi morala tožnika opozoriti na to, da se pooblastilo ne ujema s samim dopisom in mu dati možnost, da se ta pomanjkljivost odpravi skladno s 67. členom ZUP. S tem je bila kršena pravica tožnika do zaslišanja stranke, posledično temu pa je tudi odločba pomanjkljivo obrazložena, saj se tožena stranka ni opredelila do izjave o dejstvih in okoliščinah, datirane z dne 24. 5. 2019.
ZTuj-2 člen 64, 65. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6, 8.
nezakonito prebivanje - pogoji - pravica do izjave - tujci - vrnitev tujca v izvorno državo
Prostovoljno vračanje po pravu EU ni prepuščeno diskreciji upravnega organa, ampak je temeljni princip vračanja, da mora imeti prostovoljno vračanje prednost pred odstranitvijo. V takšnem primeru pa mora biti najprej z odločbo ugotovljeno nezakonito prebivanje tujca in mora biti tujcu v okviru instituta prostovoljnega vračanja omogočeno, da se ustrezno izjavi, in da se mu v zvezi z izjavo določi ustrezen rok za vrnitev glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ker je le takšno ravnanje upravnega organa skladno z namenom in cilji Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Ustrezno obdobje pomeni, da organ presoja, kaj je ustrezno obdobje in navedeno tudi obrazloži, potem ko je najprej ugotovil nezakonitost prebivanja.
Odločba o vrnitvi ni bila izdana v skladu s 65. členom ZTuj-2, prav tako pa tudi ni bila izdana v skladu s 64. členom istega zakona in namenom Direktive o vračanju, saj izrek odločbe ne vsebuje ugotovitve, da tožnica biva v Republiki Sloveniji nezakonito, kar je osnovni pogoj za izdajo odločbe o vrnitvi.
Tožena stranka v prvostopenjski odločbi o vrnitvi ni ugotovila nezakonitosti bivanja tožnice v Republiki Sloveniji, zato tudi ni imela zakonite podlage določitve roka vrnitve. Tožeča stranka se zato na ta način v pritožbi in tožbi ni mogla argumentirano braniti oziroma navajati svojih razlogov, zaradi česar ji je bila na ta način tudi kršena pravica do izjave.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - pravna varnost - napačna uporaba materialnega prava
Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča v pravnomočni sodbi št. I U 1885/2015-11 z dne 5. 4. 2017, je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (ZTuj-2), razen tega je bistveno kršila določbe postopka, posledično pa je napačno ugotovila relevantno dejansko stanje.
ZTuj-2 člen 79, 79/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
omejitev gibanja tujcu - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je bil med trajanjem postopka izpuščen iz Centra za tujce. Zato si z vloženo tožbo, s katero je zahteval, naj se izpodbijana odločba odpravi ter se mu izreče milejši ukrep z nastanitvijo na zasebnem naslovu ter določi obveznost javljanja, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. To pomeni, da tožnik nima več pravnega interesa za vloženi tožbeni zahtevek, kar je potrdil tudi sam, drugačnega (ugotovitvenega) zahtevka pa ni vložil, niti svojega zahtevka po nastopu novih okoliščin, to je po odpustu iz Centra za tujce v Postojni, ni spremenil v ugotovitvenega. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je bil tožnik med trajanjem postopka izpuščen iz Centra za tujce, za kar si je tudi prizadeval s tožbo, sodišče ugotavlja, da si z vloženo tožbo, s katero je zahteval, naj se izpodbijana odločba odpravi in se mu izreče milejši ukrep z nastanitvijo na zasebnem naslovu ter določi obveznost javljanja v za to določenih terminih pri (za to pristojni) policijski postaji, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. To pomeni, da tožnik nima več pravnega interesa za vloženi tožbeni zahtevek, kar je v dopisu z dne 11. 2. 2021 potrdil tudi sam, drugačnega (ugotovitvenega) zahtevka pa tožnik ni vložil, niti svojega zahtevka po nastopu novih okoliščin, to je po odpustu iz Centra za tujce v Postojni, ni spremenil v ugotovitvenega.
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - pridržanje v centru za tujce - lažna identiteta - nezakonit vstop v državo članico EU - pravnomočna obsodba - nesodelovanje v postopku - vrnitev tujca v izvorno državo - odstranitev iz države - nevarnost pobega - lažni podatki
Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja tožniku še vedno utemeljena. Okoliščine, ki so narekovale tožnikovo nastanitev v Centru za tujce, se niso spremenile, gre pa za okoliščine, ki kažejo na nevarnost njegovega pobega. Kot bistveno okoliščino sodišče šteje pravnomočno obsodbo tožnika za kaznivo dejanje, za katero mu je bila, poleg zaporne kazni, izrečena tudi stranska sankcija izgona iz države za čas treh let. Tako sankcijo pa je mogoče izvršiti le z odstranitvijo tožnika iz države, kar pomeni, da mora biti zagotovljena njegova navzočnost.
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - razlog za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - pravnomočna obsodba - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - lažni podatki - lažna identiteta - nevarnost pobega - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite
Tožnik do takrat, ko je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo in mu jo tudi vročila, še ni vložil zahtevka za uvedbo prvega ponovnega postopka za mednarodno zaščito, pač pa je to storil šele kasneje. Tožena stranka je zato svojo odločitev pravilno oprla na določbe ZTuj-2 in ne na določbe ZMZ-1. Tožnikova nastanitev po tem, ko je vložil zahtevek za mednarodno zaščito, je zato predmet nadaljnjih postopkov in na zakonitost izpodbijane odločbe nima vpliva.
ZTuj-2 člen 67a, 67a-1, 76a, 76a-1, 76a-4, 76b, 76c, 76c/3. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 44. ZUP člen 213, 213/6.
tujec - nastanitev v centru za tujce - hišni red - kršitev pravil - strožji policijski nadzor - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev - preizkus izpodbijane odločbe
Izpodbijana odločba je sama s sabo v nasprotju, saj v 1. točki prvega odstavka izreka določa bivanje pod strožjim policijskim nadzorom (kot omejitev gibanja na prostore centra za tujce), v 2. točki prvega odstavka izreka pa je gibanje omejeno na posebej varovane sobe v centru, kar je strožji ukrep (tujec sme te prostore zapustiti in se gibati izven teh prostorov le v spremstvu policista). Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba v delu, v katerem obrazlaga izrek ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom, pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.
ZTuj-2 člen 76b, 76b/3, 76b/3-11, 77. ZUP člen 213, 213/6, 214.
tujec - nastanitev v centru za tujce - kršitev pravil - strožji policijski nadzor - pomanjkljiva obrazložitev - izrek odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala presoditi, ali je glede na tožnikovo osebnost, ravnanje po dogodku, predvsem pa glede na njegovo zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v tožbi, izrek ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom sorazmeren glede na težo dejanja, ki se mu očita, in skladno s tem tudi pojasniti razloge za določitev časa trajanja takega ukrepa. V tem smislu je obrazložitev tožene stranke, ki zgolj ugotavlja, da je prišlo do hujše kršitve hišnega reda, nezadostna in je zato sodišče ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.