ZPŠOIRSP člen 8, 8/1, 29. OZ člen 62, 62/2, 62/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na nedeljo - pritožba
ZPŠOIRSP je razmerju do OZ specialni predpis. ZPŠOIRSP ureja vprašanje teka in izteka materialnih rokov, vendar ne ureja računanja rokov. V skladu z drugim odstavkom 1. člena OZ se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe OZ glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu, zato je traba v zvezi z računanjem rokov v obravnavani zadevi uporabiti relevantne določbe OZ.
Materialni rok, katerega zadnji dan pade na nedeljo, se izteče na prvi naslednji delavnik, čeprav nedelja z nobenim zakonom formalno ni določena kot dan, na katerega se ne dela.
Zoper sklep št. 492-207/2014-3 z dne 26. 6. 2017 v skladu s šestim odstavkom 8. člena ZPŠOIRSP je bila dovoljena pritožba, ki pa je po podatkih iz upravnega spisa tožnica sploh ni vložila. Obravnavani sklep je torej postal pravnomočen dne 14. 7. 2017. Ker zoper obravnavani sklep pritožba ni bila vložena, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 180, 225, 225/5.
sprejem v državljanstvo - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, saj ima omenjena klavzula pravno naravo potrdila, s katerim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, temveč gre izključno za odločitve, ki se nanašajo na izvedbo postopka in so torej procesne narave.
dovoljenje za prebivanje tujca v RS - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS
Tožnik je za nepravilnosti sicer vedel, vendar pa je za to navedel tudi resne in argumentirane razloge (zaradi ženine težke bolezni, kar je podkrepil tudi z listinskimi dokazi), do česar pa se tožena stranka ni kakorkoli opredelila, niti ni zavrnila navedenih dokaznih predlogov v svoji obrazložitvi, kar po mnenju sodišča predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločba v tem delu ne da preizkusiti in ker je posledično za odločitev relevantno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Zakonodajalec v ZTuj-2 ni določil, da je domneva iz 6. točke 1. odstavka 55. člena ZTuj-2 o nepodrejanju pravnemu redu avtomatično podana, čim prosilec izvrši katerikoli prekršek oziroma je spoznan za krivega njegove storitve, pač pa je pri presoji pomembna tudi teža prekrška in njegov morebitni izbris iz evidence prekrškov.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 19, 19/2, 51, 52. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/2, 40, 40/2, 66, 66/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2, 2/b, 6, 6/1, 8, 8/1, 8/2.
varstvo človekovih pravic - tožba zaradi varstva človekovih pravic - odločanje o tožbenem zahtevku - subsidiarno varstvo
Z vidika sodnega varstva pravice do prepovedi vračanja in upoštevajoč tožbeni zahtevek, ni odločilna niti ni bistvena okoliščina, ali je tožnik kadar koli med policijskim postopkom dovolj jasno izrazil namero za azil zaradi preganjanja v njegovi izvorni državi Kamerunu, ali ne, še posebej kadar se ta okoliščina iz objektivnih razlogov ne da zanesljivo ugotoviti v sodnem postopku.
V takih situacijah in še posebej, kadar iz uradnih zapisnikov (zaznamkov) o razgovorih s tujci v postopkih vračanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tujec izrazil namero za azil ali ne, je bistveno, ali so v času izpodbijanega dejanja obstajale dovolj zanesljive, aktualne, relevantne ter medsebojno dopolnjujoče se informacije o resni nevarnosti glede ravnanja oziroma bivanja tujcev v državi, kamor se tujca vrača. Ko takšna resna nevarnost obstaja in „je mogoče sklepati“, da gre za tujca, ki želi mednarodno zaščito oziroma če gre za tujca, za katerega „se lahko razume“, da gre za prosilca za mednarodno zaščito, ima tožena stranka obveznost, da pred odstranitvijo na Hrvaško preveri in odvrne nevarnost za tveganje z vidika standardov iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah (kar vključuje tudi obveznost Hrvaške za izdajo odločbe o vrnitvi v skladu s členom 6(3) Direktive o vračanju).
Tožena stranka je z izpodbijanim dejanjem nedopustno posegla v tožnikovo pravico iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah (v zvezi z določili členov 8(1) in( 2) ter uvodnih izjav 25. in 28 ter tretjim, pod-odstavkom člena 6(1) v zvezi z členom 2(b), in členom 6(3) Direktive o vračanju 2008/115, ker ni izpolnila svojih procesnih obveznosti, saj pred izročitvijo tožnika na Hrvaško ni preverila in odvrnila nevarnosti za tveganje z vidika člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah na Hrvaškem in v primeru verižnega vračanja v BiH.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2, 76, 76/1, 76/2, 76/3, 85. ZUP člen 7, 7/1.
tujec - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve ter, če uporaba milejših ukrepov ni zadostna. To pa pomeni, da je treba pri omejevanju svobode gibanja sprejti milejše ukrepe, in sicer vedno, kadar je tudi na tak način mogoče doseči želen namen. Policija mora, glede na okoliščine primera, vedno presoditi kateri ukrep je primeren in nujen, oziroma s katerim ukrepom bi v najmanjši meri posegla v osebno svobodo tujca, tako da je mogoče zagotoviti njegovo uspešno odstranitev iz države.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - izračun - prejemek - krog družinskih članov - kršitev materialnega prava
Po merilih iz 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije za sprejem tožnika v državljanstvo je v konkretnem primeru potrebno pri odločitvi glede izpolnjevanja pogoja iz 4. alineje 10. člena ZDRS za sprejem tožnika v državljanstvo izhajati iz števila članov tožnikove družine, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe štela le še 2 člana in na podlagi tega podatka opraviti tudi potreben izračun glede tožnikovih prejemkov, navedenih v citiranih določilih prvega do sedmega odstavka 3. člena Uredbe v zvezi z 9. odstavkom 10. člena ZDRS.
mednarodna zaščita - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev
V obravnavani zadevi je za odločitev odločilna okoliščina, ali je tožniku priznana mednarodna zaščita. Izdana je bila odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito je pravnomočno zaključen. V konkretnem primeru ne gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/3, 27b, 27d. Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2017) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo
V konkretni zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoj po četrti točki prvega odstavka 10. člena ZDRS, ki določa, da mora imeti prosilec za sprejem v državljanstvo zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Po določbi devetega odstavka 10. člena ZDRS se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu; pri tem mora imeti sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.
Pri izračunu sredstev, s katerimi razpolaga tožničina družina, se morajo od dohodkov za vodenje družbe, ki jih prejema njen mož, odšteti ne le zneski davkov, pač pa tudi znesek prispevkov za socialno varnost.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na nedeljo
ZPŠOIRSP ureja vprašanje teka in izteka materialnih rokov, vendar ne ureja računanja rokov. V skladu z drugim odstavkom 1. člena OZ se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni (v obravnavanem primeru je to ZPŠOIRSP), uporabljajo določbe OZ glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Iz tega sledi, da je v zvezi z računanjem rokov v obravnavani zadevi treba uporabiti relevantne določbe OZ.
Zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) je sovpadel z nedeljo, zato je tožnica zahtevo, vloženo prvi naslednji delavnik (v ponedeljek, 19. 6. 2017), pravočasno vložila.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1. ZVRS člen 21.
državljanstvo - redna naturalizacija - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo je v celoti in podrobno urejena v 10. členu ZDRS, pri čemer je treba med drugim izpolnjevati tudi pogoj zagotovljenosti sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost (4. točka 10. člena ZDRS). Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije določa le, kdaj se našteti prejemki, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje tega pogoja, štejejo kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. To pomeni, da je že zakon opredelil pogoje pridobitve državljanstva z naturalizacijo, Vlada pa je na podlagi posebnega zakonskega pooblastila pooblaščena le za določanje meril za ugotavljanje, ali ima oseba zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Zato se s tem, ko je Vlada določila, da mora prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejemati enega izmed naštetih prejemkov, po presoji sodišča v ničemer ne posega v pogoje za pridobitev državljanstva in se na novo ne določa zakonskih obveznosti.
ZTuj-2 člen 52, 52/3. ZUP člen 6, 222, 222/1. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za odločbo - izdaja odločbe po poteku dveh mesecev - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev
Tožena stranka bi morala v skladu z navedeno določbo prvega odstavka 222. člena ZUP o tožnikovi vlogi odločiti najkasneje dne 8. 1. 2019, izpodbijano odločbo pa je pozneje izdala šele dne 11. 6. 2019. Zakonsko določeni rok za izdajo odločbe je tako prekoračila za kar pet mesecev. V skladu z določbo druge alineje prvega odstavka 27. člena ZUS-1 je kršitev določb postopka bistvena, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Ker je tedaj mladoleten tožnik na dan 8. 1. 2019 še imel veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, dne 11. 6. 2019 pa ne, je toženkina kršitev določb postopka v konkretnem primeru nedvomno vplivala na zakonitost odločbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Ker odhod tožnice in njene družine ni bil posledica tožničinega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj sta tožničina starša za izbris hčerke-tožnice izvedela šele za tem, ko je družina že živela v Makedoniji, ni podan razlog iz 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Glede na to, da se je tožnica po izteku planiranega dopusta konec julija 1991 odločila, da se v službo ne bo več vrnila, sodišče ne dvomi, da se je tožnica konec julija 1991 odločila, da se v RS ne bo vrnila.
Ker najemnega stanovanja, ki ga je tožnica uporabljala, MORS do septembra 1991 ni prevzel, kot je to tožnica v prvotnem upravnem postopku zatrjevala, niso podane objektivne ovire, ki bi ji preprečevale vrnitev. Iz navedenih dokazil MORS je namreč razvidno, da je bilo stanovanje zapečateno šele po 1. 11. 1991 in pred navedenim datumom ni bilo niti prevzeto.
Tožničin odhod iz RS pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, zato torej tožničina odsotnost ne predstavlja upravičene odsotnosti in posledično tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje. Ker tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje, tudi ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu
Prvotožnik je kršil pravni red RS. Ker gre za ravnanja, ki pomenijo prekrške na različnih področjih, tako na področju zakonodaje o tujcih, kot tudi prekrške s področja prijave prebivališča in s področja opravljanja dela na črno, vsa navedena ravnanja prvtožnika tudi po presoji sodišča predstavljajo zadosten razlog za domnevo, da se prvotožnik (tudi v bodoče) ne bo podrejal pravnemu redu RS in so zato zadostna podlaga, da se mu prošnja za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v RS zavrne.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina
Rok, določen v 8. členu ZPŠOIRSP, je materialni prekluzivni rok, to je rok, s katerim je določeno, do kdaj lahko stranka uveljavlja pravico do denarne odškodnine. Stranka po preteku tega roka izgubi pravico do vložitve zahteve za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na podlagi tega zakona. Ta rok se je iztekel tri leta po začetku uporabe ZPŠOIRSP, kar je glede na to, da se je ta zakon začel uporabljati 18. 6. 2014, nedelja dne 18. 6. 2017.
Nedelja je dan, ko se v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ po zakonu ne dela, zato se materialni rok, katerega zadnji dan je nedelja, izteče na prvi naslednji delavnik. To velja tudi za obravnavani primer, ko je bil zadnji dan triletnega roka za vložitev zahteve nedelja, kar pomeni, da glede na določbo tretjega odstavka 62. člena OZ za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik, to je ponedeljek 19. 6. 2017.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje - upravičena odsotnost
Tožnica je RS zapustila 1. 7. 1991, torej pred izbrisom, njena odsotnost pa je trajala več kot eno leto. Navedeno pomeni, da tožničin odhod iz RS ni posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prav tako pa niso podane ovire za vrnitev iz zakonsko določenih razlogov, zato torej tožničina odsotnost ne predstavlja upravičene odsotnosti in posledično tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje.
Tožničin dejanski datum odhoda iz Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni v vzročno-posledični zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - prošnja za izdajo dovoljenja
Vlogo je možno vložiti na več načinov in tudi, če upravni organ tožnikove vloge ni hotel sprejeti na okencu, ima vsakdo možnost vlogo poslati pristojnemu organu tudi po pošti. V zvezi s tem sodišče še pojasnjuje, da 65. člen ZUP določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči. Na podlagi navedenega sodišče ni moglo slediti navedbam tožnika, da starši zanj niso mogli uspešno podati vloge za dovoljenje za stalno prebivanje ali za pridobitev državljanstva oziroma, da o vlogi vloženi v letu 1991 upravni organ sploh ni odločil, saj so imeli v morebitnem takšnem primeru na voljo ustrezna pravna sredstva za izdajo odločbe.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je šlo pri odločitvi organa prve stopnje za nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in ne za očitno kršitev materialnega prava, saj je tožena stranka vpogledala v evidenco izdanih dovoljenj za stalno prebivanje. Zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Dosedanje ravnanje tožeče stranke izkazuje nevarnost pobega. Sama je izpovedala, da je iz Maroka v Turčijo pripotovala z letalom na legalen način in nato pot nadaljevala ilegalno. Vrnitvi v Maroko se upira in ji je bila zaradi nesodelovanja v postopku tudi izrečena pravnomočna odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Na zaslišanju je na vprašanje ali bo spoštovala odločbo o vrnitvi v domovino, izjavila, da se v domovino ne bo vrnila. Tudi po mnenju sodišča opisano ravnanje tožeče stranke kaže na to, da z milejšimi ukrepi ne bo mogoče zagotoviti njene navzočnosti pri postopku odstranjevanja iz države, saj ne gre pričakovati, da se bo na dan odstranitve iz države prostovoljno javila pri organu, da bi se njena odstranitev iz države izvršila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je RS prostovoljno zapustila avgusta 1991, njena odsotnost pa je trajala več kot leto dni, kar v obravnavani zadevi ni sporno. Navedeno po presoji tožene stranke pomeni, da tožničin odhod iz RS ni bil posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.