dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Ker odhod tožnice in njene družine ni bil posledica tožničinega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj sta tožničina starša za izbris hčerke-tožnice izvedela šele za tem, ko je družina že živela v Makedoniji, ni podan razlog iz 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
ZTuj-2 člen 52, 52/3. ZUP člen 6, 222, 222/1. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za odločbo - izdaja odločbe po poteku dveh mesecev - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev
Tožena stranka bi morala v skladu z navedeno določbo prvega odstavka 222. člena ZUP o tožnikovi vlogi odločiti najkasneje dne 8. 1. 2019, izpodbijano odločbo pa je pozneje izdala šele dne 11. 6. 2019. Zakonsko določeni rok za izdajo odločbe je tako prekoračila za kar pet mesecev. V skladu z določbo druge alineje prvega odstavka 27. člena ZUS-1 je kršitev določb postopka bistvena, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Ker je tedaj mladoleten tožnik na dan 8. 1. 2019 še imel veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, dne 11. 6. 2019 pa ne, je toženkina kršitev določb postopka v konkretnem primeru nedvomno vplivala na zakonitost odločbe.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina
Rok, določen v 8. členu ZPŠOIRSP, je materialni prekluzivni rok, to je rok, s katerim je določeno, do kdaj lahko stranka uveljavlja pravico do denarne odškodnine. Stranka po preteku tega roka izgubi pravico do vložitve zahteve za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na podlagi tega zakona. Ta rok se je iztekel tri leta po začetku uporabe ZPŠOIRSP, kar je glede na to, da se je ta zakon začel uporabljati 18. 6. 2014, nedelja dne 18. 6. 2017.
Nedelja je dan, ko se v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ po zakonu ne dela, zato se materialni rok, katerega zadnji dan je nedelja, izteče na prvi naslednji delavnik. To velja tudi za obravnavani primer, ko je bil zadnji dan triletnega roka za vložitev zahteve nedelja, kar pomeni, da glede na določbo tretjega odstavka 62. člena OZ za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik, to je ponedeljek 19. 6. 2017.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje - upravičena odsotnost
Tožnica je RS zapustila 1. 7. 1991, torej pred izbrisom, njena odsotnost pa je trajala več kot eno leto. Navedeno pomeni, da tožničin odhod iz RS ni posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prav tako pa niso podane ovire za vrnitev iz zakonsko določenih razlogov, zato torej tožničina odsotnost ne predstavlja upravičene odsotnosti in posledično tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje.
Tožničin dejanski datum odhoda iz Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni v vzročno-posledični zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Glede na to, da se je tožnica po izteku planiranega dopusta konec julija 1991 odločila, da se v službo ne bo več vrnila, sodišče ne dvomi, da se je tožnica konec julija 1991 odločila, da se v RS ne bo vrnila.
Ker najemnega stanovanja, ki ga je tožnica uporabljala, MORS do septembra 1991 ni prevzel, kot je to tožnica v prvotnem upravnem postopku zatrjevala, niso podane objektivne ovire, ki bi ji preprečevale vrnitev. Iz navedenih dokazil MORS je namreč razvidno, da je bilo stanovanje zapečateno šele po 1. 11. 1991 in pred navedenim datumom ni bilo niti prevzeto.
Tožničin odhod iz RS pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, zato torej tožničina odsotnost ne predstavlja upravičene odsotnosti in posledično tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje. Ker tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje, tudi ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu
Prvotožnik je kršil pravni red RS. Ker gre za ravnanja, ki pomenijo prekrške na različnih področjih, tako na področju zakonodaje o tujcih, kot tudi prekrške s področja prijave prebivališča in s področja opravljanja dela na črno, vsa navedena ravnanja prvtožnika tudi po presoji sodišča predstavljajo zadosten razlog za domnevo, da se prvotožnik (tudi v bodoče) ne bo podrejal pravnemu redu RS in so zato zadostna podlaga, da se mu prošnja za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v RS zavrne.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - prošnja za izdajo dovoljenja
Vlogo je možno vložiti na več načinov in tudi, če upravni organ tožnikove vloge ni hotel sprejeti na okencu, ima vsakdo možnost vlogo poslati pristojnemu organu tudi po pošti. V zvezi s tem sodišče še pojasnjuje, da 65. člen ZUP določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči. Na podlagi navedenega sodišče ni moglo slediti navedbam tožnika, da starši zanj niso mogli uspešno podati vloge za dovoljenje za stalno prebivanje ali za pridobitev državljanstva oziroma, da o vlogi vloženi v letu 1991 upravni organ sploh ni odločil, saj so imeli v morebitnem takšnem primeru na voljo ustrezna pravna sredstva za izdajo odločbe.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je šlo pri odločitvi organa prve stopnje za nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in ne za očitno kršitev materialnega prava, saj je tožena stranka vpogledala v evidenco izdanih dovoljenj za stalno prebivanje. Zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Dosedanje ravnanje tožeče stranke izkazuje nevarnost pobega. Sama je izpovedala, da je iz Maroka v Turčijo pripotovala z letalom na legalen način in nato pot nadaljevala ilegalno. Vrnitvi v Maroko se upira in ji je bila zaradi nesodelovanja v postopku tudi izrečena pravnomočna odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Na zaslišanju je na vprašanje ali bo spoštovala odločbo o vrnitvi v domovino, izjavila, da se v domovino ne bo vrnila. Tudi po mnenju sodišča opisano ravnanje tožeče stranke kaže na to, da z milejšimi ukrepi ne bo mogoče zagotoviti njene navzočnosti pri postopku odstranjevanja iz države, saj ne gre pričakovati, da se bo na dan odstranitve iz države prostovoljno javila pri organu, da bi se njena odstranitev iz države izvršila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je RS prostovoljno zapustila avgusta 1991, njena odsotnost pa je trajala več kot leto dni, kar v obravnavani zadevi ni sporno. Navedeno po presoji tožene stranke pomeni, da tožničin odhod iz RS ni bil posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Ker je bila tožnikova vloga po podaji odgovora z dne 5. 12. 2018 dovolj razumljiva, saj je bilo jasno, kaj tožnik z vlogo zahteva, tožena stranka s tem, da je tožnikovo ustrezno dopolnjeno vlogo, torej razumljivo vlogo, zavrgla, ni ravnala pravilno.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - obrazložitev odločbe
Utemeljen je ugovor tožeče stranke, da tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala načela sorazmernosti in ni presojala možnosti izreka milejšega ukrepa. Izpodbijana odločba v tem pogledu namreč nima obrazložitve. Tožena stranka ni navedla, zakaj je izrečen ukrep nujen ter ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožeče stranke iz države izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - otrok izbrisane osebe - posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču
Tožnik za izdajo zahtevane posebne odločbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991, nima dovoljenja za stalno prebivanje in ni bil sprejet v državljanstvo RS.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - mednarodna zaščita
Zgolj tek postopka za priznanje pravice do mednarodne zaščite, ki v času izdaje odločbe o izročitvi še ni bil zaključen, ne da bi tožeča stranka zatrjevala in izkazala obstoj drugih razlogov, ki bi lahko bili podlaga za zavrnitev izročitve, na odločanje v stvari ne more vplivati.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev
Odločba o dovolitvi zadrževanja je konstitutivnega značaja, saj podeljuje tujcu, ki je že v postopku odstranitve, pravico do zadrževanja v RS. Tovrsten akt se izda, če je izpolnjen eden izmed zakonsko predpisanih pogojev iz 2. odstavka 73. člena ZTuj-2.
Pristojna organa prve in druge stopnje sta v konkretnem primeru pravilno uporabila določila ZTuj-2, na katerih sta utemeljila sprejeto odločitev razlogi, s katerimi se sodišče v celoti strinja, zato jih v svoji obrazložitvi ne ponavlja (2. odstavek 72. člena ZUS-1).
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - osebne okoliščine - obrazložitev odločbe - razlaga zakonske norme
Jezikovna razlaga zakona jasno napeljuje na sklep, da je treba pojmovno zvezo „najmanj 24 mesecev“ razlagati ob upoštevanju tudi teleološke razlage (razlage po namenu) in sistematične razlage zakona ter ustavi-skladne razlage zakona. V tem smislu ima tožnik prav, da je pomembno, da je imel tožnik dovoljenje za zadrževanje v trajanju 36 mesecev in da so pomembne okoliščine, zakaj je prišlo do dveh prekinitev obakrat v trajanju dveh mesecev. Ker tožena stranka okoliščin in razlogov za prekinitev znotraj skupnega trajanja 36 mesecev ni upoštevala, je napačno uporabila materialno pravo in je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Če drži trditev tožnika je do prekinitve prišlo zaradi tega, ker je tožnik v določeni fazi postopka uspel s pravnimi sredstvi v sodnem postopku in je namesto statusa imetnika dovoljenja za zadrževanje v času omenjene prekinitve pridobil status prosilca za mednarodno zaščito.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 78, 78/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Na glavni obravnavi izvedeni dokazi nedvomno kažejo na to, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 15. 12. 2019 v navzočnosti tolmača za arabski jezik. Tridnevni rok za vložitev tožbe se je tako stekel v sredo 18. 12. 2019. Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti 20. 12. 2019, to je po izteku roka, zato jo je sodišče moralo kot prepozno zavreči.
omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - podaljšanje omejitve gibanja
V tožnikovem primeru podaljšanje omejitve gibanja utemeljuje njegovo nesodelovanje v postopku, postopek ugotavljanja njegove identitete ter s tem dolgotrajnost postopkov pridobivanja ustreznih podatkov in dokumentov iz Alžirije, prav tako tudi okoliščine, ki kažejo, da bi tožnik, kolikor mu gibanje ne bi bilo omejeno, pobegnil in se nadalje nezakonito zadrževal na območju EU, s čimer bi bila onemogočena izvršitev izrečenega ukrepa odstranitve iz države.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - tožbena novota
Tožnik je (šele) k tožbi priložil dva časopisna članka, ki se ne nanašata na tožnika in na podlagi navedenih člankov ni mogoče sklepati, da bi tožniku ob izročitvi v BIH grozilo mučenje ali nečloveško ravnanje ali bi bila ogrožena njegova pravica do življenja.
tujec - dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožeča stranka ni dokazala dejanskih okoliščin, ki bi kazale na resničen obstoj pristnih in tesnih osebnih vezi med njo in zaročenko, ki bi kot take uživale varstvo v okviru pravice do družinskega življenja.