izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razlog za zavrnitev izročitve - pravica do azila - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je opravila poizvedbo o morebitnih ovirah pred izročitvijo tožnika pri MNZ in v zvezi s tem prejela odgovor, da izvršitev odločbe o izročitvi tožnika ni mogoča do pravnomočno zaključenega in izvršljivega postopka v zvezi z mednarodno zaščito. Do te, ključne okoliščine, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
V postopku o predlogu za izrek ničnosti se ni presojalo, ali je pravni prednik tožnice državljan Republike Slovenije, ampak zgolj to, ali je podan ničnostni razlog pri predhodni ugotovitvi upravnega organa, da ni vpisan v evidenco državljanstva. Prav tako navedba tožnice, da je pravni prednik tožeče stranke po logiki upravnega organa oseba brez državljanstva, kar je v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravic OZN, ni povezano z ugotavljanjem ničnosti odločbe, s katero je bilo zgolj ugotovljeno, da ni vpisan v evidenco državljanstev.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - prosti preudarek
V primerih, ko je upravnemu organu dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, posameznik - v konkretnem primeru tožnik, nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino. Enako stališče je že izrazilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-77/94 z dne 16. 9. 1997. Zato je zmotno stališče tožnika, da tožena stranka v konkretnem primeru odloča o pravici tožnika.
Glede na takšno naravo upravne stvari, kot je odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, ko je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana, sodišče v sporni zadevi tudi ne more slediti tožbenemu predlogu, naj po opravljeni glavni obravnavi samo odloči o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločba nima obrazložitve kot je predpisana. Poleg citiranja določb ZTuj-2 namreč toženka v odločbi opiše potek postopka, pri čemer ob naštetih listinah zgolj navede vsebino tožnikovih na zapisnik podanih izjav, torej njegove navedbe o dejstvih. Ni pa toženka jasno in popolno navedla, kakšno je v postopku ugotovljeno dejansko stanje, torej kakšno dejansko stanje zadeve ugotavlja sama, kakšni so bili razlogi, odločilni za presojo dokazov, na podlagi katerih temelji ugotovljeno dejansko stanje, v zadostni meri pa tudi ni obrazložila razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali takšno odločbo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja strank - soglasje pristojnega organa
Zavod RS za zaposlovanje je za tožnika dne 13. 7. 2018 podal „pozitivno“ soglasje, nato pa v nadaljevanju dne 26. 7. 2018 še „negativno“ soglasje. Pri tem v izreku naknadno izdanega (negativnega) soglasja ni navedel, da s tem (negativnim) soglasjem, v skladu z določbami ZZSDT, umika svoje prejšnje (pozitivno) soglasje. Tako obstojita dve veljavni soglasji s popolnoma različno vsebino. Zato bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe ugotavljati in razčistiti katero soglasje pravzaprav velja. Tega pa tožena stranka ni naredila, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s tem pa je zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker je to lahko vplivalo na odločitev.
izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razmere v zaporu
V obravnavani zadevi je odločilno, da tožnik v času, ko je minister za pravosodje izdal odločbo, s katero je dovolil izročitev tožnika, v Republiki Sloveniji ni imel pravice pribežališča, da v konkretnem primeru ne gre za politično kaznivo dejanje in da ni ugotovljen obstoj verjetnosti, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki (Ruski federaciji) mučena oz. bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oz. jo na ta način kaznovalo.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - pogoj dejanskega življenja v RS - mladoletnik
Odsotnost tožnice od 1. 7. 1991 dalje, ni posledica enega od razlogov upravičene odsotnosti, določenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD. V tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD so namreč primeri upravičene odsotnosti taksativno določeni, med temi razlogi pa ni odhoda iz RS pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - nepravilna uporaba materialnega zakona - interes rs za bivanje tujca - drugi razlogi - družinsko življenje
Dolžina zakonitega in nezakonitega prebivanja je relevantna okoliščina, ki jo mora upravni organ ugotoviti in pretehtati v postopku odločanja o prošnji za začasno prebivanje. Določbe 51. člena ZTuj-2 je treba razlagati v skladu z Ustavo RS in EKČP oziroma tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja.
V obravnavanem primeru je glede na dejanske okoliščine treba pri presoji pravice do prebivanja upoštevati tudi pravico do zasebnega oziroma družinskega življenja.
ZTuj-2 člen 73, 73/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
tujec - preuranjena zahteva - zavrženje vloge - pogoji - dovolitev zadrževanja tujca - dovoljenje za začasno prebivanje
Osnovni pogoj, da se sploh lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja, je ta, da je tujec v postopku odstranitve, v obravnavanem primeru pa tožnik ni v postopku odstranitve, temveč se celo odloča o njegovi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Iz navedenih razlogov se sodišče strinja s tem, da je bilo potrebno vlogo zavreči, ker je bila vložena prezgodaj, torej preden so sploh nastopile okoliščine, ki morajo nastopiti, da se lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja.
ZUSDDD člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko neprekinjeno življenje v republiki sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - tujci - kriva izpovedba - izgon tujca
Izgon tujca, ki dolgotrajno tolerirano biva v državi, se po sodni praksi ESČP, pravu EU in mednarodnem pravu uporabi le, če je tujec pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki resno ogroža varnost države. Kaznivo dejanje krive izpovedbe, za katerega je bila tožnica kaznovana, pa ne predstavlja dejanja, ki resno ogroža Republiko Slovenijo.
zapustitev republike slovenije - rok za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper odločbo o določitvi roka za prostovoljno zapustitev Republike Slovenije, ki ga je utemeljil s tem, da krivda za zamudo roka ni na strani tožnika, ampak je zamuda roka nastala zaradi neupoštevanja pravil postopka, saj tožnik ne zna slovensko, ni se odpovedal pravici do tolmača, moral pa bi imeti vedno zagotovljeno pravno pomoč in po potrebi pravico do prevajalske pomoči. Navedene okoliščine v konkretnem primeru ne pomenijo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 78, 78/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 15. 12. 2019, zato se je tridnevni rok za vložitev tožbe iztekel v sredo 18. 12. 2019. Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti dne 20. 12. 2019, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2, zato jo je sodišče moralo kot prepozno zavreči.
vrnitev tujca - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija
Tožnica (tujka) ni pridobila dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija iz 44. člena ZTuj-2 ter ob ugotovitvi vstopa v državo kot turistke in nadaljnji ugotovitvi, da je opravljala delo sobarice, so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - nezakonito bivanje tujca - vrnitev tujca
Pogoj za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija je po 44. členu ZTuj-2 dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent, oziroma potrdilo pristojnega državnega organa, ki je pristojen za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe ali je dajalec štipendije, oziroma potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje določenega programa.
Ker je tujec zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, bi skladno z določbo sedmega odstavka 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji lahko začasno (zakonito) prebival do dokončne odločitve o prošnji, ne more pa tujec na podlagi te vložene prošnje v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.
S prvostopenjsko odločbo je bilo v 1. točki izreka odločeno, da se tožniku kot tujcu, ki je v postopku odstranitve iz države, dovoli zadrževanje v RS od 14. 5. 2019 do 14. 11. 2019, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2; nato pa v izpodbijani 2. točki izreka odločeno, da se po 1. alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 prošnja za dovolitev zadrževanja zavrne. V času dovoljenega zadrževanja si tožnik z vloženo tožbo na odpravo izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, saj mu sodišče pravice do dovolitve zadrževanja ne bi moglo priznati v širšem obsegu, kot jo je že pridobil s prvostopenjsko odločbo. Tožnik pa je bil v skladu s pravnomočno odločbo o vrnitvi z dne 27. 1. 2019, dne 10. 10. 2019 tudi odstranjen iz RS v Afganistan, zato glede na vse navedeno ob izdaji tega sklepa ne izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo na odpravo 2. točke izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev v ponovni postopek.
javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - obrazložitev odločbe - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke - sprememba potrdila iz uradne evidence
Izdaja potrdil iz uradne evidence je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Predmet tega postopka je zahteva tožeče stranke za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. Zahteva torej spremembo potrdila, izdanega na podlagi določbe 179. člena ZUP. To lahko zahteva stranka glede na zakonsko določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, če na podlagi dokazov s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki v uradni evidenci. V konkretnem primeru tožeča stranka v svoji izrecni zahtevi za spremembo potrdila ne zatrjuje niti ne dokazuje, da izdano ji potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Navaja pa dokazila in okoliščine, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bil že vpis samega podatka (o stalnem prebivališču mld. A.A.) v registru prebivalstva napačen.
Postopek spremembe vpisa v register stalnega prebivalstva in postopek spremembe potrdila o stalnem prebivališču sta dve različni upravni zadevi, ki se vodita po dveh različnih upravnih postopkih.
ZTuj-2 člen 47, 55, 55/1, 55/1-5. KZ-1 člen 57, 57/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - pogojna obsodba
Za obstoj suma po 5. alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 je dovolj že pravnomočna obsodba v RS, pri čemer ni pomembno, ali je bila to pogojna obsodba.
vrnitev tujca - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija
Tujcu, ki je zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanje v RS, je lahko začasno (zakonito) prebival v RS do dokončne odločitve o prošnji, za kar mu je upravna enota izdala potrdilo. Ne more pa tujec na podlagi te prošnje v RS opravljati dela ali se zaposliti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS
Zaslišani priči B.B. in C.C. tožnikovih poskusov vračanja nista potrdili, temveč sta zatrjevali samo, da si tožnik želi živeti v Republiki Sloveniji. Priča A.A. je sicer potrdila, da sta skupaj s tožnikom leta 1998 odšla na „Mačkovo“ zaradi poizvedb o možnosti tožnika za ureditev njegovega statusa, vendar pa je to, brez navedbe in izkazov še nekih drugih konkretnih ravnanj, da se je tožnik poskušal vrniti, tudi po mnenju sodišča premalo, da bi tožnik s tem (torej z enkratnim dejanjem) izkazal razlog upravičene odsotnosti za drugo petletno obdobje po obdobju prve petletne upravičene odsotnosti. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1. č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in da zato tudi ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pravica do družinskega življenja
Glede na čas bivanja tožnika v RS in tudi njegove nesporne sorodstvene vezi z dvema hčerkama, obstaja po presoji sodišča v konkretni zadevi pozitivna obveza države, da realizira tožnikovo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega življenja, torej, da uredi njegov položaj. To namreč državi nalaga določba prvega odstavka 8. člena EKČP.