dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - otrok izbrisane osebe - posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču
Tožnik za izdajo zahtevane posebne odločbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991, nima dovoljenja za stalno prebivanje in ni bil sprejet v državljanstvo RS.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 78, 78/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Na glavni obravnavi izvedeni dokazi nedvomno kažejo na to, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 15. 12. 2019 v navzočnosti tolmača za arabski jezik. Tridnevni rok za vložitev tožbe se je tako stekel v sredo 18. 12. 2019. Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti 20. 12. 2019, to je po izteku roka, zato jo je sodišče moralo kot prepozno zavreči.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev
Odločba o dovolitvi zadrževanja je konstitutivnega značaja, saj podeljuje tujcu, ki je že v postopku odstranitve, pravico do zadrževanja v RS. Tovrsten akt se izda, če je izpolnjen eden izmed zakonsko predpisanih pogojev iz 2. odstavka 73. člena ZTuj-2.
Pristojna organa prve in druge stopnje sta v konkretnem primeru pravilno uporabila določila ZTuj-2, na katerih sta utemeljila sprejeto odločitev razlogi, s katerimi se sodišče v celoti strinja, zato jih v svoji obrazložitvi ne ponavlja (2. odstavek 72. člena ZUS-1).
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - osebne okoliščine - obrazložitev odločbe - razlaga zakonske norme
Jezikovna razlaga zakona jasno napeljuje na sklep, da je treba pojmovno zvezo „najmanj 24 mesecev“ razlagati ob upoštevanju tudi teleološke razlage (razlage po namenu) in sistematične razlage zakona ter ustavi-skladne razlage zakona. V tem smislu ima tožnik prav, da je pomembno, da je imel tožnik dovoljenje za zadrževanje v trajanju 36 mesecev in da so pomembne okoliščine, zakaj je prišlo do dveh prekinitev obakrat v trajanju dveh mesecev. Ker tožena stranka okoliščin in razlogov za prekinitev znotraj skupnega trajanja 36 mesecev ni upoštevala, je napačno uporabila materialno pravo in je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Če drži trditev tožnika je do prekinitve prišlo zaradi tega, ker je tožnik v določeni fazi postopka uspel s pravnimi sredstvi v sodnem postopku in je namesto statusa imetnika dovoljenja za zadrževanje v času omenjene prekinitve pridobil status prosilca za mednarodno zaščito.
omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - podaljšanje omejitve gibanja
V tožnikovem primeru podaljšanje omejitve gibanja utemeljuje njegovo nesodelovanje v postopku, postopek ugotavljanja njegove identitete ter s tem dolgotrajnost postopkov pridobivanja ustreznih podatkov in dokumentov iz Alžirije, prav tako tudi okoliščine, ki kažejo, da bi tožnik, kolikor mu gibanje ne bi bilo omejeno, pobegnil in se nadalje nezakonito zadrževal na območju EU, s čimer bi bila onemogočena izvršitev izrečenega ukrepa odstranitve iz države.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - tožbena novota
Tožnik je (šele) k tožbi priložil dva časopisna članka, ki se ne nanašata na tožnika in na podlagi navedenih člankov ni mogoče sklepati, da bi tožniku ob izročitvi v BIH grozilo mučenje ali nečloveško ravnanje ali bi bila ogrožena njegova pravica do življenja.
tujec - dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožeča stranka ni dokazala dejanskih okoliščin, ki bi kazale na resničen obstoj pristnih in tesnih osebnih vezi med njo in zaročenko, ki bi kot take uživale varstvo v okviru pravice do družinskega življenja.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razlog za zavrnitev izročitve - pravica do azila - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je opravila poizvedbo o morebitnih ovirah pred izročitvijo tožnika pri MNZ in v zvezi s tem prejela odgovor, da izvršitev odločbe o izročitvi tožnika ni mogoča do pravnomočno zaključenega in izvršljivega postopka v zvezi z mednarodno zaščito. Do te, ključne okoliščine, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
V postopku o predlogu za izrek ničnosti se ni presojalo, ali je pravni prednik tožnice državljan Republike Slovenije, ampak zgolj to, ali je podan ničnostni razlog pri predhodni ugotovitvi upravnega organa, da ni vpisan v evidenco državljanstva. Prav tako navedba tožnice, da je pravni prednik tožeče stranke po logiki upravnega organa oseba brez državljanstva, kar je v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravic OZN, ni povezano z ugotavljanjem ničnosti odločbe, s katero je bilo zgolj ugotovljeno, da ni vpisan v evidenco državljanstev.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - prosti preudarek
V primerih, ko je upravnemu organu dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, posameznik - v konkretnem primeru tožnik, nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino. Enako stališče je že izrazilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-77/94 z dne 16. 9. 1997. Zato je zmotno stališče tožnika, da tožena stranka v konkretnem primeru odloča o pravici tožnika.
Glede na takšno naravo upravne stvari, kot je odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, ko je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana, sodišče v sporni zadevi tudi ne more slediti tožbenemu predlogu, naj po opravljeni glavni obravnavi samo odloči o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločba nima obrazložitve kot je predpisana. Poleg citiranja določb ZTuj-2 namreč toženka v odločbi opiše potek postopka, pri čemer ob naštetih listinah zgolj navede vsebino tožnikovih na zapisnik podanih izjav, torej njegove navedbe o dejstvih. Ni pa toženka jasno in popolno navedla, kakšno je v postopku ugotovljeno dejansko stanje, torej kakšno dejansko stanje zadeve ugotavlja sama, kakšni so bili razlogi, odločilni za presojo dokazov, na podlagi katerih temelji ugotovljeno dejansko stanje, v zadostni meri pa tudi ni obrazložila razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali takšno odločbo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja strank - soglasje pristojnega organa
Zavod RS za zaposlovanje je za tožnika dne 13. 7. 2018 podal „pozitivno“ soglasje, nato pa v nadaljevanju dne 26. 7. 2018 še „negativno“ soglasje. Pri tem v izreku naknadno izdanega (negativnega) soglasja ni navedel, da s tem (negativnim) soglasjem, v skladu z določbami ZZSDT, umika svoje prejšnje (pozitivno) soglasje. Tako obstojita dve veljavni soglasji s popolnoma različno vsebino. Zato bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe ugotavljati in razčistiti katero soglasje pravzaprav velja. Tega pa tožena stranka ni naredila, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s tem pa je zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker je to lahko vplivalo na odločitev.
izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razmere v zaporu
V obravnavani zadevi je odločilno, da tožnik v času, ko je minister za pravosodje izdal odločbo, s katero je dovolil izročitev tožnika, v Republiki Sloveniji ni imel pravice pribežališča, da v konkretnem primeru ne gre za politično kaznivo dejanje in da ni ugotovljen obstoj verjetnosti, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki (Ruski federaciji) mučena oz. bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oz. jo na ta način kaznovalo.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - pogoj dejanskega življenja v RS - mladoletnik
Odsotnost tožnice od 1. 7. 1991 dalje, ni posledica enega od razlogov upravičene odsotnosti, določenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD. V tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD so namreč primeri upravičene odsotnosti taksativno določeni, med temi razlogi pa ni odhoda iz RS pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - nepravilna uporaba materialnega zakona - interes rs za bivanje tujca - drugi razlogi - družinsko življenje
Dolžina zakonitega in nezakonitega prebivanja je relevantna okoliščina, ki jo mora upravni organ ugotoviti in pretehtati v postopku odločanja o prošnji za začasno prebivanje. Določbe 51. člena ZTuj-2 je treba razlagati v skladu z Ustavo RS in EKČP oziroma tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja.
V obravnavanem primeru je glede na dejanske okoliščine treba pri presoji pravice do prebivanja upoštevati tudi pravico do zasebnega oziroma družinskega življenja.
ZTuj-2 člen 73, 73/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
tujec - preuranjena zahteva - zavrženje vloge - pogoji - dovolitev zadrževanja tujca - dovoljenje za začasno prebivanje
Osnovni pogoj, da se sploh lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja, je ta, da je tujec v postopku odstranitve, v obravnavanem primeru pa tožnik ni v postopku odstranitve, temveč se celo odloča o njegovi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Iz navedenih razlogov se sodišče strinja s tem, da je bilo potrebno vlogo zavreči, ker je bila vložena prezgodaj, torej preden so sploh nastopile okoliščine, ki morajo nastopiti, da se lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja.
ZUSDDD člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko neprekinjeno življenje v republiki sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - tujci - kriva izpovedba - izgon tujca
Izgon tujca, ki dolgotrajno tolerirano biva v državi, se po sodni praksi ESČP, pravu EU in mednarodnem pravu uporabi le, če je tujec pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki resno ogroža varnost države. Kaznivo dejanje krive izpovedbe, za katerega je bila tožnica kaznovana, pa ne predstavlja dejanja, ki resno ogroža Republiko Slovenijo.
zapustitev republike slovenije - rok za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper odločbo o določitvi roka za prostovoljno zapustitev Republike Slovenije, ki ga je utemeljil s tem, da krivda za zamudo roka ni na strani tožnika, ampak je zamuda roka nastala zaradi neupoštevanja pravil postopka, saj tožnik ne zna slovensko, ni se odpovedal pravici do tolmača, moral pa bi imeti vedno zagotovljeno pravno pomoč in po potrebi pravico do prevajalske pomoči. Navedene okoliščine v konkretnem primeru ne pomenijo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 78, 78/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 15. 12. 2019, zato se je tridnevni rok za vložitev tožbe iztekel v sredo 18. 12. 2019. Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti dne 20. 12. 2019, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2, zato jo je sodišče moralo kot prepozno zavreči.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - nezakonito bivanje tujca - vrnitev tujca
Pogoj za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija je po 44. členu ZTuj-2 dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent, oziroma potrdilo pristojnega državnega organa, ki je pristojen za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe ali je dajalec štipendije, oziroma potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje določenega programa.
Ker je tujec zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, bi skladno z določbo sedmega odstavka 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji lahko začasno (zakonito) prebival do dokončne odločitve o prošnji, ne more pa tujec na podlagi te vložene prošnje v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.