vrnitev tujca - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija
Tožnica (tujka) ni pridobila dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija iz 44. člena ZTuj-2 ter ob ugotovitvi vstopa v državo kot turistke in nadaljnji ugotovitvi, da je opravljala delo sobarice, so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa.
S prvostopenjsko odločbo je bilo v 1. točki izreka odločeno, da se tožniku kot tujcu, ki je v postopku odstranitve iz države, dovoli zadrževanje v RS od 14. 5. 2019 do 14. 11. 2019, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2; nato pa v izpodbijani 2. točki izreka odločeno, da se po 1. alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 prošnja za dovolitev zadrževanja zavrne. V času dovoljenega zadrževanja si tožnik z vloženo tožbo na odpravo izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, saj mu sodišče pravice do dovolitve zadrževanja ne bi moglo priznati v širšem obsegu, kot jo je že pridobil s prvostopenjsko odločbo. Tožnik pa je bil v skladu s pravnomočno odločbo o vrnitvi z dne 27. 1. 2019, dne 10. 10. 2019 tudi odstranjen iz RS v Afganistan, zato glede na vse navedeno ob izdaji tega sklepa ne izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo na odpravo 2. točke izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev v ponovni postopek.
javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - obrazložitev odločbe - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke - sprememba potrdila iz uradne evidence
Izdaja potrdil iz uradne evidence je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Predmet tega postopka je zahteva tožeče stranke za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. Zahteva torej spremembo potrdila, izdanega na podlagi določbe 179. člena ZUP. To lahko zahteva stranka glede na zakonsko določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, če na podlagi dokazov s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki v uradni evidenci. V konkretnem primeru tožeča stranka v svoji izrecni zahtevi za spremembo potrdila ne zatrjuje niti ne dokazuje, da izdano ji potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Navaja pa dokazila in okoliščine, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bil že vpis samega podatka (o stalnem prebivališču mld. A.A.) v registru prebivalstva napačen.
Postopek spremembe vpisa v register stalnega prebivalstva in postopek spremembe potrdila o stalnem prebivališču sta dve različni upravni zadevi, ki se vodita po dveh različnih upravnih postopkih.
ZTuj-2 člen 47, 55, 55/1, 55/1-5. KZ-1 člen 57, 57/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - pogojna obsodba
Za obstoj suma po 5. alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 je dovolj že pravnomočna obsodba v RS, pri čemer ni pomembno, ali je bila to pogojna obsodba.
vrnitev tujca - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija
Tujcu, ki je zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanje v RS, je lahko začasno (zakonito) prebival v RS do dokončne odločitve o prošnji, za kar mu je upravna enota izdala potrdilo. Ne more pa tujec na podlagi te prošnje v RS opravljati dela ali se zaposliti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS
Zaslišani priči B.B. in C.C. tožnikovih poskusov vračanja nista potrdili, temveč sta zatrjevali samo, da si tožnik želi živeti v Republiki Sloveniji. Priča A.A. je sicer potrdila, da sta skupaj s tožnikom leta 1998 odšla na „Mačkovo“ zaradi poizvedb o možnosti tožnika za ureditev njegovega statusa, vendar pa je to, brez navedbe in izkazov še nekih drugih konkretnih ravnanj, da se je tožnik poskušal vrniti, tudi po mnenju sodišča premalo, da bi tožnik s tem (torej z enkratnim dejanjem) izkazal razlog upravičene odsotnosti za drugo petletno obdobje po obdobju prve petletne upravičene odsotnosti. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1. č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in da zato tudi ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pravica do družinskega življenja
Glede na čas bivanja tožnika v RS in tudi njegove nesporne sorodstvene vezi z dvema hčerkama, obstaja po presoji sodišča v konkretni zadevi pozitivna obveza države, da realizira tožnikovo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega življenja, torej, da uredi njegov položaj. To namreč državi nalaga določba prvega odstavka 8. člena EKČP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - zavrženje vloge
Tožnik ni vložil prošnje za sprejem v državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem odstavku 1. člena ZUSDDD pa je vložil dne 26. 5. 2017, torej po preteku zakonsko določenega roka, ki je iztekel 24. 7. 2013.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz RS, sicer po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel biti posledica tega izbrisa, saj je RS zapustil prostovoljno na podlagi dogovora z delodajalcem; zato tudi ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS. Določba 1č. člena ZUSDDD namreč taksativno določa primere upravičene odsotnosti, med katerimi ni prostovoljnega odhoda iz RS (na podlagi navedenega dogovora z delodajalcem).
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - prekluzivni rok - prepozen zahtevek
Upravna organa sta ugotovila, da tožnica ob začetku uporabe ZPŠOIRSP ni imela vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma za sprejem v državljanstvo RS, o kateri še ni pravnomočno odločeno. Ob upoštevanju podatka, da je tožnica zahtevek za določitev denarne odškodnine podala dne 26. 4. 2018, to je po preteku triletnega roka, ki se je iztekel z dnem 18. 6. 2017, je prvostopenjski organ po presoji sodišča s tem, da je zahtevek tožnice za določitev denarne odškodnine zavrgel kot prepozen, ravnal pravilno.
tujec - zavrnitev zahteve - dovolitev zadrževanja - omejitev gibanja tujcu - begosumnost - nesodelovanje v postopku
Iz zapisnika o ustni obravnavi, ki ga je tožnik lastnoročno brez pripomb podpisal, med drugim izhaja, da je uradna oseba tožnika seznanila, da je z zavrnitvijo prošnje za dovolitev zadrževanja nastala nova okoliščina, saj je bila njegova zahteva, da še naprej ostane v Republiki Sloveniji zavrnjena, zato obstaja verjetnost, da se bo v nadaljevanju zaradi tega poizkušal izogniti odstranitvi iz države, tožnik pa je na izrecno vprašanje, ali bo sodeloval v postopku vračanja v Afganistan odgovoril, da nima namena sodelovati v postopku. Nesodelovanje v postopku je okoliščina, ki kaže na nevarnost pobega, zato bo vse do odstranitve iz države tožniku odrejena nastanitev v Centru za tujce, ki bo vodil postopek odstranitve iz države, pa je tožnik na vprašanje, ali so še kakšna druga dejstva in okoliščine, ki bi lahko bile pomembne pri odločitvi organa, dodal, da je njegov cilj še vedno živeti v Sloveniji in ne v Afganistanu.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - samozaposlena oseba - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica ne bi smela pričeti z delom pred odločitvijo o njeni prošnji za izdajo enotnega dovoljenja zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba, delo pa je vseeno opravljala in ker je začela poslovati pred odločitvijo o prošnji za izdajo enotnega dovoljenja, kar ji področni predpisi ne dovoljujejo, je tožena stranka pravilno ocenila, da to predstavlja razlog za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev - domneva o nepodrejanju pravnemu redu rs
Ker je tožnik, potem ko mu je bil rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države predhodno večkrat nesporno podaljšan, zapustil RS nemudoma, še pred izvršljivostjo odločbe, s katero mu je bilo zadrževanje dovoljeno do 2. 1. 2017, na njenem ozemlju ni prebival nezakonito.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje
Tožnikov odhod iz Republike Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni mogel biti posledica tega izbrisa in zato ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Med izbrisom in odsotnostjo mora biti vzročno posledična povezava, kar pomeni, da je logično in smiselno, da bi se moral naprej zgoditi izbris in potem bi morala šele po izbrisu določena oseba zaradi posledic tega izbrisa zapustiti Republiko Slovenijo, da bi se štelo, da je tovrstna upravičena odsotnost podana. V konkretnem primeru pa je tožnikova družina zapustila Slovenijo zaradi izgube zaposlitve, nerešenega stanovanjskega problema in nove službe tožnikovega očeta in ne zaradi izbrisa.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožničin odhod iz RS pred njenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni mogel bil posledica tega izbrisa, ali izbrisa njene hčere, saj je zanj izvedela šele, ko je z družino že živela v Republiki Makedoniji; zato tudi ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/2. ZTuj-2 člen 76, 76/8.
omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - osebna svoboda - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožniku sta bili izdani odločba o vrnitvi (na podlagi določb 64. člena ZTuj-2) in odločba o nastanitvi v center (na podlagi določb 76. in 78. člena ZTuj-2). Zoper obe bi lahko sprožil redni upravni spor po 2. členu ZUS-1, zato v obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi, s katero tožnik uveljavlja sodno varstvo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu ni podana procesna predpostavka odstotnosti drugega sodnega varstva.
Čas bivanja tujca izven centra brez dovoljenja za izhod iz centra in čas bivanja v priporu, zaporu ali v postopku mednarodne zaščite, ne šteje v čas nastanitve v centru za tujce.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje - mladoletnik
Mati tedaj mladoletnega tožnika je septembra 1991, to je še pred izbrisom, povsem prostovoljno odpeljala tožnika v Bosno in Hercegovino k starim staršem, da je odsotnost tožnika trajala več kot eno leto, ko se je mati decembra 1992 vrnila v Bosno in Hercegovino in se skupaj s tožnikom poskušala vrniti v Republiko Slovenijo, da tožnikovi materi ni bil zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo s strani slovenskih mejnih organov, ampak je bil vstop zavrnjen na madžarski meji s strani madžarskih varnostnih organov in da zavrnitev vstopa na madžarski meji ni eden od razlogov upravičene odsotnosti, določenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD.
ZKP člen 522, 528, 530. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev tujca - mučenje - sodna odločba - načelo zaslišanja stranke v postopku - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - Rusija
Dokazna ocena zagotovila Generalnega državnega tožilstva Ruske federacije ob tem, da se v spisu zadeve nahajata sklep Okrožnega sodišča iz kraja A. z dne 24. 9. 2015 in odločba Okrožnega sodišča iz kraja A. z dne 12. 2. 2015, iz katerih izhaja, da bo tožnik nameščen v priporu v regiji Saratov in ne v priporu v regiji Nizhny Novgorod, kot to izhaja iz zagotovila Generalnega državnega tožilstva Ruske federacije z dne 10. 7. 2018, je do te mere pomanjkljiva, da sodišče v tem delu, ki je pravno pomemben za odločitev, izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Zakaj daje toženka večjo težo zagotovilu Generalnega državnega tožilstva (razen z obrazložitvijo, da gre za kasnejši datum le-tega), toženka v izpodbijani odločbi namreč ni pojasnila. Pri čemer sodišče posebej izpostavlja, da z morebitnim (kasnejšim) sklepom sodišča, ki je pristojno za določitev kraja prestajanja kazni pripora oziroma morebitnega kasnejšega zapora, iz katerega bi izhajalo, da bo tožnik v priporu in morebitnem kasnejšem zaporu nameščen drugje, kot to izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča z dne 24. 9. 2015, ne razpolaga oziroma se le-ta ne nahaja v upravnem spisu zadeve, niti se toženka na takšen sklep sodišča Ruske federacije ne sklicuje. Pri tem pa toženka sama v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da ni seznanjena z razlogi, ki so botrovali spremembi odločitve glede namestitve tožnika v pripor v primeru izročitve.
Ker toženka ni izvedla dokazne ocene tožnikove pisne izjave, h kateri ga je sama pozvala tekom upravnega postopka, sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-5, 73/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3, 129/1-4. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - načelo nevračanja - upravni postopek - zavrženje vloge - rok za vložitev vloge
ZUP v 3. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. Po mnenju sodišča je treba to določilo tolmačiti v tem smislu, da se vloga zavrže tako v primeru, ko je bil predpisani rok prekoračen, kot tudi v primeru, ko je bila vloga vložena pred začetkom teka določenega roka oz. pred nastopom predpisanega pogoja, kar je v konkretnem primeru izdaja odločbe o vrnitvi brez določenega roka za vrnitev.
ZTuj-2 v tretjem odstavku 73. člena določa kot predpogoj, da se sploh lahko odloča o dovolitvi zadrževanja, to, da je predhodno vročena odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Taka ureditev ni v nasprotju z načeli pravne države in zakonska dikcija glede tega je dovolj jasna. Določilo tretjega odstavka 73. člena ZTuj-2 ni v nasprotju z Ustavo RS. Ta zakonska določba ni nelogična niti protislovna niti v nasprotju z ustavnimi in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami tujcev.