ZTuj-2 člen 68, 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 5, 5/1, 6, 52, 52/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 3a, 3a/3, 19. ZUP člen 9, 138, 138/1, 146, 146/3. ZUS-1 člen 67.
odvzem prostosti - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - razlaga prava EU - razlaga prava - načelo primarnosti prava EU - nevarnost pobega - milejši ukrep - nujnost ukrepa - načelo sorazmernosti - poseg v osebno svobodo - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - pogoji za pridržanje - pravica do uporabe jezika v postopku - adhezijski zahtevek - napotitev na pravdo
Glede na opis izvajanja izpodbijanega ukrepa v tožbi, ki mu tožena stranka ne oporeka, ter izjave tožnika na zaslišanju na glavni obravnavi v zvezi z bivanjskimi razmerami v Centru za tujce, sodišče ugotavlja, gre v predmetni zadevi gre za ukrep odvzema prostosti oziroma osebne svobode, ne pa za „nastanitev“ v Centru za tujce (in tudi ne za „omejitev gibanja“).
Kadar zakonodajalec ni pravilno prenesel sekundarnega prava EU v notranji pravni red in je rok za implementacijo direktive že potekel, v takih primerih nacionalno sodišče v skladu s sodno prakso Sodišča EU ne prekinja postopka zaradi vložitve zahteve za presojo ustavnosti zakona, ampak domači predpis ignorira ali mu dá takšno razlago, da je ta skladna s pravom EU. Ta obveznost velja tudi za upravni organ in ne samo za sodišča.
Določilo prvega odstavka 76. člena ZTuj-2 je potrebno v vsakem posamičnem primeru razlagati in uporabiti tako, da mora pristojni organ najprej preizkusiti, ali bi bil lahko legitimen namen, ki je v pripravi vrnitve ali izvedbi odstranitve tujca, uresničen z manj prisilnim ukrepom, kot je pridržanje v centru za tujce, to pa je z "nastanitvijo izven centra" brez omejitve gibanja. To pomeni, da šele če ta milejši ukrep ne bi mogel zadovoljiti legitimnega cilja, lahko organ uporabi ukrep "omejitve gibanja in nastanitev v centru", vendar pod nadaljnjim omenjenim specialnim pogojem, da bodisi "obstaja nevarnost pobega", ali pa da tujec "ni zapustil države v določenem roku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti"; vendar bi morale te okoliščine imeti značilnosti izogibanja ali oviranja priprave vrnitve ali postopka odstranitve, da bi bila razlaga zakona v skladu s pravom EU.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pravica do zasebnega življenja - načelo sorazmernosti - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni pravilno uporabila določbe prvega odstavka 51. člen ZTuj-2, zaradi česar tudi ni ugotavljala tožničinih življenjskih okoliščin (med drugim tudi dolžino tožničinega prebivanja v Sloveniji) ter morebitnih sorodstvenih in drugih socialnih vezi, iz katerih bi bilo razvidno, da se njeno življenje odvija v Sloveniji. Življenje namreč tvori paleta osebnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih odnosov. Navedeno pa predstavlja zasebno življenje posameznika, ki je, ne glede na obstoj ali neobstoj družinskega življenja, varovano s 35. členom Ustave RS in 8. členom EKČP. Ob upoštevanju povedanega tožena stranka tudi ni presojala, ali so na tožničini strani podani v demokratični družbi nujni razlogi, ki bi zaradi državne oziroma javne varnosti, ekonomske blaginje ali varovanja zdravja, morale oziroma pravic in svoboščin drugih ljudi ali preprečevanja kaznivih dejanj, prevladali nad pravico do varovanja tožničinega zasebnega življenja (55. člen ZTuj-2).
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski člani - begunec - krvni sorodnik - dolžnost preživljanja - Sirija
Glede na dejstvo, da sama tožnica nima zadostnih sredstev za svoje preživljanje in je prav zato tudi sama prejemnica socialnih transferjev v Republiki Sloveniji, da se tožničini starši in mladoletni brat ne uvrščajo med najožji krog družinskih članov, tožnice ne bremeni dolžnost preživljanja staršev in mladoletnega brata niti po pravu njene izvorne države, Sirske arabske republike. Tožnica ne izpolnjuje pogoja, da je za starše (in posledično za mladoletnega brata) sposobna skrbeti oziroma jih preživljati kot „premožni rojenec oz. premožna rojenka“ v smislu določbe 158. člena Zakona o osebnem stanu Sirske arabske republike, saj komaj poravna stroške za osnovno preživetje in da ji že plačilo takse predstavlja težko finančno breme, kar tudi po oceni sodišča pomeni, da tožnice ni mogoče šteti za „premožnega rojenca oz. premožno rojenko“ v smislu zahtev 158. člena Zakona o osebnem stanu Sirske arabske republike.
Ker tožnica po 158. členu Zakona o osebnem stanu Sirske arabske republike ni dolžna preživljati svojih staršev, se njeni starši in posledično tudi mld. brat ne morejo šteti za najožji krog družinskih članov tožnice.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje
Tožničin odhod iz RS pred njenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel bil posledica tega izbrisa, zaradi česar ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS. Določba 1č. člena ZUSDDD namreč taksativno določa primere upravičene odsotnosti, med katerimi ni odhoda iz RS pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
ZTuj-2 člen 33, 37, 37.a, 37.a/3, 55, 55/1, 55/1-1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja
Zavod RS za zaposlovanje je Upravno enoto obvestil, da predpisanega soglasja ni mogoče izdati, ker niso kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ker je s tem podan razlog za zavrnitev izdaje zaprošenega dovoljenja iz 1. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, je Upravna enota praviloma zakonito zavrnila zaprošeno izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - otrok - polnoletnost - preživljanje družinskega člana
Zaključek upravnega organa, da ožji družinski član ne sodi oziroma mu ni mogoče na podlagi posebnih okoliščin dovoliti združevanja z družino, nasprotuje namenu zakonodajalca, ki je prav zato, da se lahko tujcu omogoči združevanje družine z družinskimi člani, ki niso taksativno našteti, ob posebnih pogojih, primeroma določenega širšega kroga družinskih članov zgolj še dodatno, poleg najožjega sorodstvenega kroga, dovoli združitev tudi teh drugih sorodnikov. Nerazumno bi bilo, da bi se drugi sorodnik, ki je vlagatelju bolj oddaljen, na podlagi posebnih pogojev, lahko združil z njegovo družino, medtem ko se otrok ne bi smel združiti samo zato, ker je eksplicitno naveden že v tretjem odstavku 47. člena ZTuj-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Upravičenci so morali prošnjo vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013. Tožnik je prošnjo za izdajo posebne odločbe vložil prepozno, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je bila prošnja vložena 16. 10. 2017, zato je prvostopenjski organ tožnikovo prošnjo za izdajo zaprošene odločbe na podlagi 1.b člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel.
Da tožnik do leta 2014, ko je rok za uveljavitev obravnavane pravice že potekel, preprosto ni vedel, da ima kot izbrisani iz registra stalnega prebivalstva pravico pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje in odškodnino iz naslova izbrisa ter da je predpisano omejeno časovno obdobje, v katerem navedeni pravici lahko uveljavlja, ne predstavlja nenadne, nepredvidljive dejanske okoliščine, na katero tožnik ne bi imel vpliva, temveč gre za okoliščino, ki je izključno posledica popolne neaktivnosti tožnika v smeri, da bi se tako kot vsi ostali upravičenci pozanimal in zavaroval svoje pravice. Tožnik celo pravi, da je imel v Republiki Sloveniji sina očitno v obdobju, ko rok za vložitev prošnje še ni potekel. Ob hkratnem upoštevanju splošno znanega dejstva, da je bila problematika izbrisanih v Sloveniji zelo odmevna in splošno znana, ni sprejemljivo sklicevanje tožnika na to, da ni imel možnosti pravočasno pridobiti potrebne informacije in sprožiti predpisane postopke. Okoliščine, s katerimi tožnik opravičuje zamudo, ki so nastale leta 2014, pa niso relevantne, saj so nastale v času, ko je zakonski rok že potekel.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - skladnost zakona z ustavo
Za uveljavljanje pravic iz naslova pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije. Navedeno po presoji Vrhovnega sodišče kaže na to, da je zakonska določitev pogoja dejanskega življenja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD dopustna, pri čemer je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, se je zakonodajalec s sprejetjem ZUSDDD-B ustavno skladno odzval na protiustavno stanje, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/02, s čimer je bilo vzpostavljeno moralno zadoščanje kot posebna oblika odprave posledic kršitev človekovih pravic, ki so nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZKP člen 530. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani države prosilke
Zahtevana stroga presoja zakonitosti v delu, kjer tožnik zatrjuje verjetnost kršitve zaradi osebnih okoliščin, je bila izvedena, saj je toženka proučila vse predložene dokaze, s katerimi je tožnik dokazoval grožnje, izsiljevanje in druga kazniva dejanja na račun tožnika in njegovih družinskih članov ter njegovega premoženja, s strani dveh sodelavcev ruske policije. Toženka je na podlagi seznanitve s predloženimi dokazi sicer ugotovila, da verjame, da so bili tožnik in njegova družina tarča posameznih incidentov v zvezi z grožnjami in napadi na njihov dom in premoženje ter da je dogodke v obliki izsiljevanj, groženj in fizičnih napadov, ki jih je obdolženi opisoval v svojih izjavah, mogoče šteti za verjetne, ni pa obstoj zatrjevanih dokazov, tudi po presoji sodišča, v zadostni meri izkazal verjetnosti kršitve 3. člena EKČP, to je povezanosti oziroma vpletenosti ruske policije oziroma z njimi povezanimi oseb v opisane incidente, kar bi odločilno vplivalo na presojo verjetnosti kršitve 3. člena EKČP. To velja toliko bolj zato, ker je bil zoper oba policijska sodelavca, ki naj bi bila vpletena v kazniva dejanja zoper tožnika in njegove družinske člane, uveden kazenski postopek, kar kaže na pripravljenost in zavzemanje ruskih preiskovalnih organov, da se storilci takšnih dejanj zlorabe pooblastil, zaposlenih v organih ruske policije, odkrijejo in kazensko preganjajo. Iz navedenega razloga tudi po presoji sodišča zatrjevane osebne okoliščine ne dokazujejo kršitve pravice iz 3. člena EKČP.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pooblaščenec - vročanje - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - nepravilna vročitev
Poziv z dne 9. 11. 2016 ni bil vročen tožniku, saj ni bil vročen enemu izmed njegovih pooblaščencev, ampak Centru Ž.. Zaradi neveljavno opravljene vročitve pa enomesečni rok za predložitev zahtevanih dokazil ni začel teči.
tujec - dovolitev zadrževanja - načelo nevračanja - varna izvorna država - pravni interes - stranka
Tožnik lahko izkaže takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Srbija zanj ni varna izvorna država. Tega pa tožnik po presoji sodišča le z golimi in neizkazanimi ter dokazno nepodprtimi trditvami, "da je kršitev načela nevračanja podana že zato, ker ima vse svoje socialne vezi v Sloveniji, saj ni bil na Kosovu od svojega 6 leta dalje in da je presplošna presoja organa, da je Srbija varna izvorna država", ni storil.
Tožnikove udeležbe ni treba nujno zagotoviti v postopku pred Upravno enoto Ljubljana zaradi vložene prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, saj v upravnem postopku ne nastopa kot stranka niti ne zatrjuje, da bi zahteval udeležbo, zaradi česar v tem delu niso podani zakonski pogoji za dovolitev zadrževanja po peti alineji drugega odstavka 73. člena Zakona o tujcih.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - soglasje - odločba o prekršku
Sodišče ne sledi stališču, da bi moral biti družbi A. d.o.o. izdan konkretni posamični akt, ki bi ji prepovedoval zaposlovanje tujcev in da bi lahko šele na podlagi tega akta ZRSZ zavrnil izdajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja. V zadevi pa je nesprono, da je bila družba A. d.o.o. spoznana za odgovorno za prekšek po 3. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1.
ZTuj-2 člen 33, 37, 37/6, 37.a. ZZSDT člen 17, 18, 35, 35/1, 42, 42/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
Iz izdanega nesoglasja in tudi iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je organ glede pogojev za podajo (ne)soglasja uporabil 17. člen ZZSDT, ki se nanaša na izdajo enotnega doovljenja, če pa je zakonodajalec posebno uredil pogoje za izdajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve v 18. členu ZZSDT. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za bivanje in delo. To pomeni, da Zavod lahko zavrne soglasje samo, če kateri izmed dveh pogojev v prvem odstavku 18. člena ZZSDT ni izpolnjen.
dovoljenje za stalno bivanje - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Na podlagi dokazov, ki jih je izvedla toženka, je mogoče ugotoviti, da tožnice in A.A., razen formalno sklenjene zakonske zveze, zatrjevane čustvene naklonjenosti in tega, da se občasno srečujeta, ne druži pravzaprav ničesar, kar bi njuno zakonsko zvezo opredeljevalo kot življenjsko skupnost, zato je stališče toženke, da ne gre za njuno čustveno povezanost, vzajemnost in medsebojno pomoč, kar so ključni temelji pristne zakonske zveze, utemeljeno. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je bila zakonska zveza med tožnico in A.A. sklenjena predvsem zato, da je tožnica pridobila dovoljenje za stalno prebivanje na območju RS in je v posledici odločitev, da ji tako dovoljenje preneha, utemeljena.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožnik je v letu 1997 Republiko Slovenijo zapustil na podlagi lastne odločitve in ne zaradi posledic izbrisa, prav tako ni bil prisilno odstranjen iz Republike Slovenije. Tožnik je imel urejen status, dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika, da je moral zapustiti Republiko Slovenijo, zaradi nezakonitega in neustavnega izbrisa.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - prepozno vložena tožba
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 492-435/2015/16 (1322-11) z dne 3. 8. 2018, s katero se je končal postopek in od katere vročitve teče 30 dnevni rok za vložitev tožbe, vročena dne 15. 8. 2018. Rok 30 dni za tožbo se je tako iztekel v petek 14. 9. 2018. Ker je bila tožba vložena 17. 9. 2018, je bila vložena prepozno.
URS člen 35. ZTuj-2 člen 47a, 47a/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/2. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 11, 11/2. ZUP člen 173.
begunec - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi - istovetnost - dokazna ocena - načelo zaslišanja strank
Ugotovitev tožene stranke, da predloženi dokumenti niso pristni oziroma so ponarejeni, je napačna, saj ne ustreza strokovnemu mnenju NFL z dne 21. 2. 2017. V tem mnenju NFL je izrecno rečeno, da „pristnosti oziroma ponarejenosti spornih listin ne morejo ugotavljati.“ Tožena stranka bi na podlagi mnenja NFL kvečjemu lahko ocenila, da predloženi dokumenti nimajo pomembne (zadostne) dokazne vrednosti zaradi izbrisov, popravljanja določenih podatkov, poškodovane podlage, pisanja z več pisali oziroma da je ta dokazna vrednost prešibka, da bi organ lahko zgolj na podlagi teh listin upošteval, da je tožnik izpolnil pogoj iz tretjega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2. Tožena stranka bi zato morala v skladu s splošnim pravnim načelom pravice do izjave (obrambe) tožnika zaslišati oziroma mu dati možnost, da se izjasni o razlogih ali okoliščinah za strokovno ugotovljene popravke, poškodbe in način pisanja v predloženih listinah. Poleg tega bi morala sama preveriti, ali je kaj znanega v poročilih o stanju v izvorni državi glede načina in tudi kakovosti (zanesljivosti) izdajanja krstnih listov ter poročnih listov v Eritreji. Že pred izdajo izpodbijane odločbe sta bili splošno znani poročili Evropskega podpornega urada za azil (EASO) iz leta 2015 in iz leta 2016, ki obravnavata tudi vprašanja izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji, a ju tožena stranka iz neupravičenega razloga ni upoštevala v dokazni oceni.
Tožnik je opozoril, da je dal soglasje za to, da organ preko mednarodnih organizacij preverja in ugotavlja družinske vezi in da se preko tega lahko ugotavlja tudi identiteta družinskih članov. Ta dva postopka sta tesno povezana in tožnik je opozoril, naj tožena stranka uporabi 7., 8. in 9., 159. člen ZUP. Toženo stranka je pozval, da preko mednarodnih organizacij ugotovi družinske vezi, ker je s tem povezano tudi ugotavljanje identitete. Sodišče ugotavlja, da je imel tožnik v navedenem smislu prav, saj je zakonodajalec v ZTuj-2 ravno za situacijo v zvezi z združevanjem družine za tujca s statusom begunca, ko zaradi objektivnih pogojev ni mogoče ali je nevarno ali zelo oteženo pridobiti zahtevane dokumente v izvirniku ali v overjenem prepisu (prvi odstavek 173. člena ZUP), predvidel, da prošnji tujec priloži izjavo, da dovoljuje preverjanje družinskih vezi preko mednarodnih organizacij, kar pomeni, da je tak način preverjanja družinskih vezi in identitete zakonsko predpisan in se v primeru soglasja izvaja po uradni dolžnosti.
Sodišče se sicer lahko strinja s toženo stranko, da je sumljivo ali vsaj nepojasnjeno ostalo, zakaj je prišlo do izbrisov, popravljanja določenih podatkov in poškodovanja podlage na nekaterih predloženih listinah, glede na to, da ni mogoče izključiti možnosti, da so priče podpisovale dokumente z različnimi pisali. Vendar pa samo na podlagi tega tožena stranka nikakor ni imela podlage za celovito, natančno in zakonito dokazno oceno, da tožnik ni verodostojno izkazal družinskih vezi oziroma identitete družinskih članov v okoliščinah v zvezi z izdajanjem in možnostjo pridobivanja osebnih dokumentov iz Eritreje, od koder naj bi tožnik pobegnil zaradi izogibanja vojski, kar je tam kaznivo dejanje, pri čemer je splošno znano, da je tudi izredno težko legalno zapustiti državo. To pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2, ki je specialni predpis glede na splošno določbo 173. člena ZUP; tožena stranka pa je namesto tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2 uporabila in odločbo oprla na 173. člen ZUP, ki bi se uporabljal samo, če ZTuj-2 ne bi imel določbe 47a. člena ZTuj-2.
Tožnika bi morala tožena stranka pozvati, da pojasni, kaj meni, da bi bil lahko vzrok za izbrise, popravke in poškodovanje podlage pri poročni knjižici, krstni knjižici št. ... Tožena stranka ni upoštevala, da krstna knjižica št. ... ni imela znakov poškodb ali izbrisov ali popravljanja. Tožena stranka tudi ni upoštevala, da NFL na osebni izkaznici ni našel sumljivih znakov, torej da gre za originalno osebno izkaznico tožnikove žene, čeprav je tožena stranka v izpodbijanem aktu navedla, da je istovetnost tožnikove žene izkazana z originalno osebno izkaznico. Zakaj tega tožena stranka ni upoštevala, četudi bi morala, iz izpodbijanega akta ni razvidno. Prav tako ni razvidno, zakaj tožena stranka ni upoštevala (družinskih) fotografij, ki naj bi jih tožnik predložil in sicer tri fotografije z njune poroke, dve fotografiji z njunih medenih tednov, fotografijo najmlajšega otroka D. in skupno fotografijo C. in E. O družinskih vezeh tožnika ni vprašala ničesar. Iz nepojasnjenega razloga tožena stranka ni poskušala preveriti predloženih listin poročnega lista in krstnih listov v dostopnih poročilih o stanju glede izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji, četudi je uporabo takih poročil predlagal tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe in se je na dve taki konkretni poročili tudi skliceval pred izdajo izpodbijanega akta.
Tožnikova izpoved ter tiste listine, ki po ugotovitvah NFL niso bile popravljene ali sporne ter njegova aktivnost pri pridobivanju dokazov ter pojasnjevalna angažiranost v postopku, niso bile takšne, da bi tožena stranka lahko štela, da je tožnik očitno neverodostojen in da zato celovitejša in natančnejša dokazna ocena na podlagi bolj razčiščenega dejanskega stanja ni bila potrebna.
ZTuj-2 člen 37, 37/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - vloga za podaljšanje dovoljenja - dopolnitev vloge - sklep o zavrženju vloge
Iz gradiva v spisu ni razvidno ali je tožena stranka vodila postopek za izdajo novega dovoljenja ali za podaljšanje dovoljenja na podlagi vložene prošnje. Glede na to, da je za oboje potrebno izpolnjevati enake pogoje, je treba vlogo prava neuke stranke obravnavati tako, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS
Dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar pomeni, da niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.