ZTuj-2 ??? UPB1 člen 51, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 35.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - apatrid - oseba brez državljanstva - pravica do zasebnega in družinskega življenja - spor polne jurisdikcije
ESČP poudarja, da varovanje pravice do zasebnega in družinskega življenja ne pomeni le zaščite posameznika pred posegom oblasti v njegovo zasebno oziroma družinsko življenje, ampak vključuje tudi (pozitivno) obvezo države, da zagotavlja učinkovito varstvo posameznikovega zasebnega življenja. Kot pravi ESČP, natančna definicija pozitivnih in negativnih obveznosti države sicer ni mogoča, v obeh primerih pa mora biti zagotovljeno ravnotežje oziroma ustrezno sorazmerje med interesi posameznika in skupnosti kot celote. Uporabiti je torej treba načelo sorazmernosti. Pri tem pa je treba izhajati iz dejanskih okoliščin konkretne zadeve.
Ob upoštevanju tožnikove posebne ranljivosti zaradi že navedenih izjemnih in zelo specifičnih okoliščin (tožnik je namreč oseba brez državljanstva, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva RS, je brezdomec, ki si je ustvaril svoje zasebno življenje v Sloveniji, kjer po ugotovitvah sodišča živi že 40 let, in sicer od izbrisa dalje pretežno nezakonito, vendar tolerirano, hkrati pa je star že 63 let), sodišče zaključuje, da tožnik ob upoštevanju določbe 35. člena Ustave RS in 8. člena EKČP izpolnjuje vse pogoje, določene v drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo dveh let.
V sporu polne jurisdikcije je sodišče odločilo ob upoštevanju narave stvari, to je, da gre v tem primeru za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2, ki določa tudi iz tega statusa izhajajoče pravice, o čemer bo, skladno z odločitvijo sodišča v predmetni zadevi, moral izdati odločbo pristojni upravni organ tako, da bo izvršil predmetno sodbo oziroma odločitev sodišča v tej zadevi.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje - državljan EU - neprekinjeno bivanje v RS - konstitutivna odločba
Tožnik zakonitega prebivanja za obdobje od 29. 11. 2015 do 20. 7. 2016 ni izkazal niti ni izkazal, da ponovno zakonito prebiva v RS od 20. 7. 2016 dalje, zato tožnik za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU ne izpolnjuje pogoja petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja po prvem odstavku 126. člena ZTuj-2, niti ne pogoja dvoletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja po 8. alineji tretjega odstavka istega člena, to je kot družinski član (oče otroka, slovenske državljanke).
Odločba o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje je konstitutivna odločba in ne deklaratorna, ki pravno učinkuje od tedaj, ko obstaja, to je od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki. Izda se na zahtevo stranke (in ne samodejno oziroma po uradni dolžnosti), če so izpolnjeni zakonski pogoji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS
Tožnica ni izkazala pogoja dejanskega bivanja v RS za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD, saj je bila od leta 1980 zaposlena v Švici, kamor je odšla s hčerko, si tam uredila priznanje pridobljene izobrazbe, se tam v letu 2007 upokojila, pridobila tamkajšnje državljanstvo, tam pa tudi še vedno prebiva, kar vse kaže, da je v Švici tudi ustvarila središče svojih življenjskih interesov. To, da se je tožnica prijavila v evidenco brezposelnih oseb v RS in da je lastnica stanovanja v Kopru sicer lahko izkazuje njeno željo, da bi živela v RS, ne pa tudi, da bi imela tu središče svojih interesov v smislu ZUSDDD.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - neporavnane davčne obveznosti
Tožena stranka je pravilno zaključila, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu v RS. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da ima za 15.741,05 EUR neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti, ki so nastale v času, ko je v RS opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik. Teh dolgov ni poravnal niti ni skušal poravnati ali na kakšen drugačen način urediti svojih obveznosti. Tožnik sicer trdi, da ne gre za njegov dolg, pač pa za dolg njegovega strica, ki mu je dal pooblastilo, na podlagi katerega je ta na njegovo ime registriral dejavnost in jo tudi dejansko vodil, sam pa je delal le kot delavec. Tako zatrjevanje ne more vplivati na odločitev, saj je bila dejavnost registrirana na tožnikovo ime in je zato odgovoren tudi za vse obveznosti iz te dejavnosti. Kolikor tožnikova trditev glede dejavnosti drži, pa to pomeni tudi to, da je svojemu stricu, ki je dejansko posloval kot samostojni podjetnik, omogočil, da je opravljal dejavnost mimo pravil o registraciji dejavnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoj dejanskega življenja - upravičena odsotnost
Iz tožnikove delovne knjižice izhaja, da je bil tožnik v RS zaposlen od 6. 11. 1991, iz uradne evidence o dovoljenjih za prebivanje izhaja, da je tožniku prenehala prijava stalnega prebivališča 26. 2. 1992, vendar je imel tožnik po izbirsu prijavljeno začasno prebivališče v RS. Tožnik razlogov upravičene odsotnosti ni izkazal. Tožnikov odhod iz RS leta 1994 ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoj dejanskega življenja - upravičena odsotnost
Tožnica je, kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva, imela junija 1994, ko je zapustila RS, v RS zaposlitev in urejen status. Navedeno daje podlago za ugotovitev, da tožničin odhod iz Slovenije junija 1994 ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. To pomeni, da tožnica razlogov upravičene odsotnosti ni izkazala.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - mladoletnik
Tožničina odsotnost je v neprekinjenjem trajanju trajala dlje kot leto dni, ko je tožnica prostovoljno zapustila RS zaradi odhoda na počitnice k sorodnikom in se niti ni poskušala vrniti. Tožnica torej ni zapustila RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, temveč je prostovoljno odšla iz RS.
Tožničin oče je zapustil RS, ker je tako odredil njegov tedanji delodajalec, to je JLA, le ta pa je morala tako ravnati na podlagi odločitve tedanjega Predsedstva SFRJ. JLA avgusta 1991 ni bila pravna oseba iz RS, zato ni podan razlog upravičene odsotnosti za prvih pet let odsotnosti.
ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76b, 76b/3, 76b/3-12, 76c, 76c/3, 77, 77/2, 77/2-2. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 15, 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev tujca v domu za tujce - kršitev pravil - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je uporaba izvedbenih določb o tem iz ZTuj-2 in Pravilnika o bivanju za prosilce za mednarodno zaščito logična in nujna. Drugačna razlaga bi privedla do tega, da v centru za tujce ne bi bilo mogoče zagotavljati reda, varnosti in zdravih pogojev za bivanje tam nastanjenih drugih oseb.
Ob upoštevanju, da je tožnik kljub opozorilom vztrajal pri ponavljanju lažjih kršitev pravil bivanja (konkretno kršitvi iz 6. alineje drugega odstavka 76b. člena ZTuj-2, pri čemer niti ne zatrjuje, da ne bi imel možnosti kaditi v kadilnici oziroma drugem za to določenem prostoru), kar pomeni težjo kršitev pravil bivanja, sodišče zaključuje, da je bil izrečeni ukrep bivanja pod strožjim policijskim nadzorom primeren in nujen, in sicer zaradi zagotavljanja ne le splošnega reda v centru, ampak predvsem tudi zdravih pogojev za bivanje drugih tam nameščenih oseb, poseg v pravice tožnika pa je bil glede na vrsto in trajanje ukrepa sorazmeren.
ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76c, 77. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - hišni red - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je logična uporaba določb ZTuj-2 tudi za prosilce za mednarodno zaščito, pridržane v centru. Drugačna razlaga bi namreč privedla do tega, da uradne osebe, ki skrbijo za red in disciplino v centru, ne bi mogle zagotavljati reda, varnosti in normalnega bivanja oseb napotenih v center.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - stalno prebivališče
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po tem pa v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in tudi ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, kar kot pogoja za presojo upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva določa prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, je bila vložena 3. 4. 2013 in pravnomočno zavrnjena (z nastopom pravnomočnosti 8. 10. 2016), kar je po 24. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zaradi česar tožnik tudi po tej določbi ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/1, 47a/2, 47a/3, 47a/6. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - begunec - združitev družine - neizkazane družinska vezi - dokazovanje sorodstvene vezi - skladnost s pravnim redom EU
Če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom. Zavrnitev prošnje ne sme temeljiti zgolj na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov.
dovoljenje za začasno prebivanje - nejasna vloga - podrejeno uveljavljanje zahtevkov - kršitev pravil postopka
Glede na vsebino prošnja tožnic ni nerazumljiva. Sicer pa je organ sam že v izpodbijanem sklepu navedel, da tožnici prošnjo vlagata tako na podlagi 127. člena ZTuj-2 kot tudi po 47. členu tega zakona ter hkrati ob upoštevanju 8. člena EKČP. Ker torej vloga ni nerazumljiva, je odločitev organa o njenem zavrženju napačna.
Napačno je pravno mnenje organov, da uveljavljanje več zahtevkov v eni vlogi po ZUP ni dopustno. Tak način uveljavljanja več zahtevkov pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvo postavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa o drugo postavljenem.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasna odredba
Tožnik je že v upravnem postopku dokazoval, kakšne so razmere v priporih oziroma zaporih v Ruski federaciji z obsežnim dokaznim gradivom. Tožnik je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe pred pravnomočnostjo sodne odločbe v tem upravnem sporu nastala težko popravljiva škoda v zvezi s (procesno) pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki kot pomembnejša pravica zajema tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva, oboje pa se nanaša na sodno varstvo njegove materialne pravice iz 3. člena EKČP.
dovoljenje za začasno prebivanje - potrdilo - odstranitev iz države - pravna korist za vložitev tožbe
Pristojni organ, če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje pravice iz 20. člena PDEU v zvezi s pravico do družinskega življenja iz 7. člena Listine EU o temeljnih pravicah in načela varovanja otrokovih koristi iz člena 24(2) Listine EU o temeljnih pravicah, mora preklicati ali vsaj začasno odložiti izvajanje odločbe o vrnitvi in prepovedi vstopa na ozemlje, ki veljata za državljana tretje države. To pomeni, da opustitev dejanja, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu s tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, očitno ne posega v nobeno njegovo pravico ali pravno zavarovano korist in ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v povezavi z drugim pravnim razmerjem oziroma odločbo, ki še ni dokončna.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - merila za določitev denarne odškodnine
V upravnem postopku je bilo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovljeno, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in da je po izbrisu dne 19. 10. 1992 zaprosila za sprejem v državljanstvo RS na podlagi ZDRS ter je bila njena vloga z odločbo z dne 31. 8. 1993 zavrnjena in je zavrnilna odločba postala pravnomočna dne 12. 4. 1994. Glede na navedene odločilne okoliščine je pravilen zaključek v izpodbijani odločbi, da tožnici pripada denarna odškodnina za obdobje 25 zaključenih mesecev. Merila za določitev denarne odškodnine, določena v 7. členu ZPŠOIRSP, so bila po presoji sodišča v konkretnem primeru pravilno uporabljena.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - direktor družbe - neporavnane obveznosti družbe
Obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji, se presoja na podlagi preteklega ravnanja tujca.
Sodišče meni, da tožena stranka od tožnika ne zahteva idealnega ravnanja, pač pa ugotavlja, da se ni podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in to ne samo v enem primeru, pač pa tako s tem, ko v daljšem časovnem obdobju, ko je bil direktor družbe A., d.o.o., to je v času petih let, ni storil ničesar, da bi družba poravnavala svoje obveznosti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja strank - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Sodišče ugotavlja, da že opisano tožnikovo ravnanje glede davčnega dolga in storjenih prekrškov utemeljuje sklep, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik tudi v prihodnje ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar glede na opisano tožnikovo ravnanje ne spreminja tožbeno zatrjevanje o tožnikovem siceršnjem desetletnem zakonitem prebivanju na območju Republike Slovenije.
ZUP člen 9, 169, 169/1, 171, 237, 237/1, 237/1-3, 237/1-7.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - skrajšani ugotovitveni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - domneva resničnosti javne listine - izpodbijanje domnev
Dejstvo, ali je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ali je stalno prebivališče odjavil sam, je pravno relevantna okoliščina, ki je tolikšnega pomena, da bi po presoji sodišča glede na trditve tožnika v njegovi zahtevi ter glede na razhajanja med računalniškimi in ročnimi evidencami, moral prvostopenjski organ vsaj seznaniti tožnika z ugotovitvami in mu dati možnost, da se o njih pisno ali ustno izreče in po potrebi postaviti izvedenca grafologa.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - soglasje - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - dejansko stanje - seznanitev strank - podaljšanje roka - opravičeni razlogi
Ker tožnikov delodajalec družba A. d.o.o. v prošnji za podaljšanje roka ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih predlaga podaljšanje, tožnik sam pa za podaljšanje roka za izjasnitev o dejstvih in okoliščinah, ki so mu bile posredovane v dopisu toženke, niti ni zaprosil, je po presoji sodišča toženka ravnala pravilno, ko roka za odgovor oziroma izjasnitev ni podaljšala. Ker tožnik oziroma njegov delodajalec ni niti navedel, kaj šele izkazal opravičenega razloga za podaljšanje roka, je namreč skladno z 99. členom ZUP pravilno štela, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka.
ZTuj-2 člen 37, 37.a, 37.a/4. ZZSDT člen 27, 27/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - neporavnane davčne obveznosti
Po proučitvi podatkov in listin upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je tožena stranka dne 10. 11. 2017 prejela akt ZRSZ, št. 20170024526, označen kot ne izdaja soglasja za zastopnika, v katerem navaja, da izdaja soglasja ni možna in se soglasje ne izda, ker niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo soglasja iz 27. člena ZZSDT. Iz vpogleda v uradno evidenco FURS je namreč razvidno, da delodajalec vlagatelja na dan vložitve vloge 27. 9. 2017 nima poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni predpisani pogoji iz 27. člena ZZSDT, natančneje iz 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT.