dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Potrdilo Občine mesta Gradiška z dne 8. 4. 1991 ne pomeni novega dejstva oziroma ne pomeni pridobitve možnosti uporabiti nov dokaz, kajti dejstvo bolezni in smrti tožničinega starega očeta je bilo obravnavano in ugotovljeno že v prvotnem postopku, ki je bil pravnomočno končan, in kar med strankama niti ni sporno.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Pogoja, če je oseba zapustila Slovenijo zaradi posledic izbrisa, oziroma, če je oseba zapustila Slovenijo ker ni mogla pridobiti dovoljenja za prebivanje, ni mogoče razlagati ozko in dobesedno v tem smislu, da je pogoj izpolnjen samo, če je oseba zapustila Slovenijo neposredno po izbrisu in neposredno zaradi izbrisa. V okvir omenjenega določila namreč spadajo tudi situacije, ko je oseba bolj ali manj slučajno ali pa načrtno zaradi različnih možnih razlogov, kamor vsekakor lahko spada tudi razlog dopusta, obiska, službene odsotnosti in podobno, začasno zapustila Slovenijo pred izbrisom iz registra, pa se kasneje ni mogla vrniti med drugim tudi zaradi tega, ker ni več imela ustreznih dokumentov, ker je bila izbrisana, ali zaradi vojnih razmer. Vendar pa tožnica v tem upravnem sporu in v postopku pred upravnima organoma ni izkazala takšnih okoliščin.
Tožnica je zaradi nekaterih dogodkov, ki kažejo na morebitno šikaniranje članov družine v obdobju pred julijem 1991 s strani občanov ali v šoli, in zaradi subjektivnega občutka strahu za varno prihodnost, zapustila Slovenijo in ne zaradi posledic izbrisa. Tožnica bi morala pomoč oziroma zaščito, če je do zatrjevanih šikaniranj prišlo, iskati pri pristojnih organih, kar pa se očitno ni zgodilo, zato tudi sodišče ni našlo podlage za ugotovitev, da je tožnica z delom družine zapustila Slovenijo zaradi posledic izbrisa.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Določbe prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD ni mogoče razlagati in uporabiti tako, da mora stranka dokazati, da je neposredno in izključno zaradi izbrisa ter takoj po izbrisu zapustila Slovenijo.
V primerih, ko iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče brez dvoma zaključiti, da je stranka pretežno zaradi posledic izbrisa zapustila Slovenijo, kot to velja tudi v konkretnem primeru, potem je treba že za pravilno uporabo določila prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD upoštevati ravnanja družinskih članov v povezavi s Slovenijo, ki so sledila zapustitvi Slovenije, kajti odsotnost ali izkazanost tovrstnih ravnanj, tudi morebitnih poskusov vračanja, lahko bistveno razjasnijo, ali je stranka imela ob zapustiti Slovenije namen življenje nadaljevati drugje, ali pa si je prizadevala za vrnitev v Slovenijo in je bil odhod iz Slovenije dovolj jasno povezan in storjen zaradi posledic izbrisa.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Zgolj trditev, da se je tožnik zanimal, kakšne so možnosti za vrnitev v Slovenijo, dejstvo, da naj bi ga oče vpisal v društvo izbrisanih, da je oče obiskal odvetnika in se zanimal o možnosti za vrnitev, ni dovolj zanesljivo in prepričljivo izkazan razlog iz 3. odstavka člena 1.č. ZUSDDD za odsotnost iz Slovenije, kajti navedene okoliščine ne odtehtajo dejstva, da je bil tožnik od 20. julija 1991 zaposlen v vojski BiH, kar nujno pomeni, da se je že pred izbrisom odločil, da bo njegov delodajalec odločal o tem, kje bo začasno oziroma stalno živel, in da te izbire kasneje ni spremenil.
ZTuj-2 člen 73, 73/3, 75, 75/1. ZPP člen 325, 326, 326/2.
pravice tujcev - dovolitev zadrževanja - dopolnilna sodba - osebna izkaznica za tujca
Sodišče soglaša s tožnikom, da je del odločitve o dovolitvi zadrževanja tudi odločitev o izdaji izkaznice o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pogoj dejanskega življenja v RS
Sklicevanje stranke zgolj na objektivne ovire za vrnitev v RS (težave pri pridobivanju dokumentov zaradi vojne) in na skrb za otroke ob neizkazani aktivnosti za vrnitev ne zadošča za izkaz upravičene odsotnosti v smislu prvega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
ZPŠOIRSP člen 2, 8, 8/4. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 10.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - pravica do izjave
Ker je upravni organ, kljub izjavam prič in tožnika, ugotovil, da tožnik ni zapustil Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer dejstev, ki sicer govorijo v prid tožnikovi vlogi, ni vključil v dokazno oceno, ni upošteval načela materialne resnice (1. odstavek 8. člena ZUP), po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, za kar pa je treba upoštevati načelo proste presoje dokazov (10. člena ZUP).
Tožena stranka ni odgovorila na argument, kako to, da je bila očetu priznana odškodnina zaradi izbrisa, oziroma ni pojasnila, v čem je temeljna razlika med okoliščinami tožnikovega očeta in tožnika z vidika ZUSDDD, kajti če je organ v zvezi s tožnikovim očetom priznal, da je Slovenijo zapustil zaradi izbrisa, to posledično pomeni, da je bil tožnik, ki je bil v času izbrisa star komaj 1 mesec, v enakem položaju, kot je bil njegov oče. S tem, ko upravni organ ni odgovoril na omenjeni argument tožnika, mu je tudi nedopustno omejil pravico do izjave oziroma obrambe v postopku.
dovoljenje za zadržanje - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - paricijski rok - kršitev določb ZUP
Po presoji sodišča niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predmetne prošnje, saj je predpogoj za dovolitev zadrževanja predhodno izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (oziroma odločba o odstranitvi brez roka), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Zato je prvostopenjski organ s tem, ko je ugotavljal, ali prva tožnica izpolnjuje pogoje za dovolitev zadrževanja, čeprav o prošnji ni bilo mogoče vsebinsko odločati, kršil pravila postopka ZUP o odločanju.
ZTuj-2 člen 73, 73/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovolitev zadrževanja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - oseba brez državljanstva
Pri ureditvi tožnikovega bivanja v Republiki Sloveniji je treba upoštevati konkretne okoliščine, predvsem dolžino tožnikovega prabivanja na območju Slovenije in njegov siceršnji socialni status, zagotoviti je treba spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 87, 87/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 35.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnih prebivalcev slovenije - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Pri urejanju tožnikovega bivanja v Slovenijije je potrebno upoštevati konkretne okoliščine, predvsem dolžino njegovega bivanja in njegov socialni status. Člen 51. ZTuj je treba razlagati v skladu z EKČP in URS oz. tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja. V skladu s tem je treba presojati tudi popolnost tožnikove vloge oz. njene sposobnosti za obravnavo.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-2, 73/2-5. ZUS-1 člen 65, 65/1, 65/1-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
tujec - dovolitev zadrževanja - veljavna potna listina - apatrid - oseba brez državljanstva - varna izvorna država - pravica do zasebnega in družinskega življenja - spor polne jurisdikcije
Tožnik je bil nezakonito izbrisan iz registra prebivalstva Slovenije, je brez državljanstva, star 62 let, brezdomec, gre za osebo z dolgotrajnim toleriranim nezakonitim bivanjem v Sloveniji ter je imel pred izbrisom v Sloveniji stalno prebivališče. Tožnik je svoj status v Sloveniji večkrat poskušal urediti, vendar neuspešno. Vse navedene okoliščine skupaj, ob upoštevanju 8. člena EKČP in s tem njegovega zasebnega življenja v Sloveniji, namreč utemeljujejo nujnost udeležbe tožnika v postopku pred državnimi organi v Republiki Sloveniji. Toženka določbo 5. alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 nedopustno oži, ko v pritožbeni odločbi navaja, da je navedena določba namenjena zaključevanju sodnih, predvsem kazenskih postopkov ter da je torej relevantna, kadar gre za interes državnih organov.
Glede na navedene izjemne okoliščine tega primera in glede na posebno ranljivost tožnika zaradi starosti in dolgotrajnosti neurejenega statusa tožnika je sodišče kljub temu, da tožnik sam ni podal izrecnega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ocenilo, da bi zaradi izjemnosti te situacije tožniku z vrnitvijo te zadeve upravnemu organu v ponovni postopek lahko bila prizadejana težko popravljiva škoda.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - delo na črno - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena
Tožena stranka ni upoštevala zagovora tožnika, da je plačilo globe za prekršek v višini 400,00 EUR zagotovil takoj in da je takoj, ko je prejel odločbo o vrnitvi z rokom za prostovoljno zapustitev Slovenije, državo tudi zapustil, kar pomeni, da se je v tem okviru v celoti podredil pravnemu redu Slovenije. Tožnik v Slovenijo ni vstopil nezakonito in tožena stranka ni ugotovila, da bi že kdaj prej kršil predpise o tujcih v Sloveniji. Tožna stranka ni imela nobene podlage za sklep, da dejstvo, da ni vložil pravnega sredstva zoper odločbo o prekršku, pomeni, da se je strinjal z odločitvijo policije v prekrškovnem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega bivanja v Sloveniji - neupravičena odsotnost
Sodišče lahko pritrjuje tožnikovi tožbi v tistem delu, ko pojasnjuje, da s člani njegove družine niso zaprosili za odjavo. Ne glede na to pa bi moral tožnik za pridobitev zaprošenega dovoljenja izpolnjevati tudi pogoj dejanskega prebivanja, ki je določen v 1. odstavku 1. člena ZUSDDD. Tako tožnikova zapustitev RS ne ustreza nobenemu izmed razlogov upravičene odsotnosti za prvo petletno obdobje, kot jih določa ZUSDDD.
ZZSDT člen 12, 12/4, 12/6, 18, 18/1, 18/1-2, 42. ZTuj-2 člen 37, 55, 55/1, 55/1-6. ZUP člen 210, 214.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - odločba o prekršku - zbirna odločba - začasna odredba - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ni predvidena izdaja posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, ampak je takšna prepoved posledica, ki po zakonu sledi, če je podan kateri izmed dejanskih stanov, ki so opredeljeni v 42. členu ZZSDT. V primeru negativnega akcesornega akta je potrebna tudi polna obrazložitev o tem, ki jo je treba podati v obrazložitvi negativne zbirne odločbe. Toženka se torej ne more zgolj sklicevati, da Zavod soglasja ni podal, ampak mora v takšnem primeru v izpodbijani odločbi obrazložiti dejanske in pravne razloge, ki narekujejo zavrnitev soglasja. V obrazložitvi izdane odločbe mora toženka odločitev utemeljiti z dejanskega in pravnega vidika, kot to zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, pri čemer se mora opredeliti do pomena navedb, ki jih je v postopku podala stranka.
Če je o tožbi pravnomočno odločeno, začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 ni več mogoče izdati, kar velja tudi za začasno odredbo po tretjem odstavku navedene določbe.
ZPŠOIRSP člen 2, 8. ZUP člen 9, 144, 146, 237, 237/2, 237/2-7.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je že v pritožbi ugovarjal, da je imel dovoljenje za stalno prebivanje, ker je v Sloveniji živel z družino in delal 10 let, predložil pa je tudi kopijo odločbe z dne 8. 7. 1993, s katero mu je organ pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznal pravico dodatka za pomoč in postrežbo na mesec in sicer od dne 6. 5. 1993 dalje, ter kopijo odločbe istega organa o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
Evidence, na katere se opira tožena stranka v postopkih (družinskih članov), niso nujno zanesljive oziroma zadostno dokazno sredstvo, ampak je treba tako ugotovljena dejstva oceniti skupaj z navedbami in dokazi, ki jih predloži stranka po seznanitvi z relevantnimi ugotovitvami upravnega organa iz evidenc in na tej podlagi narediti celovito dokazno oceno. Poleg tega je Upravno sodišče tudi v sodbi zadevi I U 2080/2014 ugotovilo, da razlike med vsebinami dopisov in izdanih potrdil pristojnih organov v zvezi z okoliščinami izbrisa iz registra kažejo na to, da se ključnih dejstev ne da ugotoviti zgolj s sklicevanjem na uradne evidence, saj se le te razlikujejo glede na izdane odločbe.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da sedaj kot pogoj za podajo soglasja določa, da je naročnik dela ali delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. S takšno določbo se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih zapadlih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo, ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju predhodne ureditve uporabi kot za stranko ugodnejša, bi lahko po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke in priložene listine, iz katerih izhaja, da naj bi imel delodajalec tožeče stranke poravnane vse zapadle davčne obveznosti že v času izdaje soglasja Zavoda, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.
ZTuj-2 člen 51, 51/2, 60, 60/2, 72. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - odstranitev iz države - pravni interes za vložitev tožbe
Po določbi drugega odstavka 60. člena ZTuj-2 sme tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja (da so tožniki takšno prošnjo vložili pravočasno ni sporno), ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se izda posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Glede na navedeno so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več. Postopek po 73. členu ZTuj-2 pa se nanaša na situacijo, ko tujec prebiva v Republiki Sloveniji brez dovoljenja in ga je zato treba odstraniti. Ker pa v obravnavanem primeru glede na to, da je tožnikom izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ni razlogov za njihovo odstranitev, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Tožniki si torej pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Tujec, kateremu je bila prošnja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu ZDRS zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, lahko vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem odstavku 1. člena ZUSDDD v roku treh let od uveljavitve tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe ali sklepa, če postane odločba ali sklep dokončen po uveljavitvi tega zakona. Ker je tožnik prošnjo na podlagi 1.b člena ZUSDDD vložil 4. 11. 2015, je bila prošnja vložena prepozno in je ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - kaznivo dejanje - zadostna sredstva za preživljanje
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 ni potrebno, da bi moral biti tujec obsojen za kaznivo dejanje oziroma spoznan za odgovornega za prekršek, saj ZTuj-2 v tem delu postavlja strožja merila. Glede na samo naravo dejanja ter čas trajanja pripora ter glede na to, da so bili priporni razlogi v zvezi s priporom tožeče stranke večkrat preizkušeni, s tem pa tudi preverjena največja verjetnost, da je tožeča stranka storila očitno kaznivo dejanje, po mnenju sodišča obstajajo utemeljeni razlogi, da se tožeča stranka ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.
Za izpolnjevanja pogoja sredstev za preživljanje, se lahko upošteva le izjava staršev, če so otroka dolžni preživljati.
Predmet presoje v zadevnem upravnem sporu je odločba prvostopenjskega organa o prošnji tožeče stranke, da začasno ostane v Republiki Sloveniji kljub temu, da bi se jo moralo odstraniti. Tožeča stranka zato po mnenju sodišča ne more z začasno odredbo predlagati odložitev izvršitve odločbe o vrnitvi Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj z dne 17. 10. 2016, saj navedena odločba ni predmet presoje v zadevnem upravnem sporu. Kljub temu, da tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, ni podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, saj sodišče ne more zadržati izvrševanja akta, ki ni predmet upravnega spora.