enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik vloge - ustavitev postopka
Po določbi prvega odstavka 135. člena ZUP se v primeru, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda sklep, da se postopek ustavi. Tožeča stranka v tožbi ne zanika, da je vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo umaknila, zato to dejstvo sodišče šteje kot nesporno.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - ponarejena diploma - kazenska evidenca
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je tujec vlogi priložil ponarejeno diplomo ter ugotovitve, da je ponarejeno tudi potrdilo iz kazenske evidence, utemeljeno štela, da so izkazani razlogi za sum iz 5. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Hkrati so izpolnjeni pogoji za zavrnitev vloge tudi iz razloga 6. alinee prvega odstavka 55. člena Ztuj-2. Navedena zakonska ureditev ne določa podrobneje, kakšni bi morali biti razlogi za to domnevo. Ocena teh razlogov je namreč prepuščena upravnemu organu, ki odloča o izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Izpolnjeni so vsi zakonski pogoji za zavrženje tožnikove prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji. Predhodno je bila namreč izdana odločba, s katero je tožena stranka tožnikovo prošnjo zavrnila in ki je postala pravnomočna 3. 3. 2016. Poleg tega se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je svojo prošnjo oprl tožnik, ni spremenilo.
ZTuj-2 člen 33, 33/4, 37a, 37a/2, 37a/3, 37a/4, 55, 55/1. ZZSDT člen 17, 17/1, 18, 18/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - neporavnane davčne obveznosti
Upravna enota bi v konkretnem primeru morala šteti, da soglasje Zavoda za zaposlovanje ni podano, kar pa ni samo po sebi razlog za zavrnitev prošnje, ampak bi morala izkazane okoliščine in razloge za na dan 26. 7. 2016 neporavnane davčne obveznosti omenjenega podjetja upoštevati namesto Zavoda. Tožena stranka tega ni storila zaradi napačne uporabe materialnega prava, kar pa je imelo za posledico tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitev pravice stranke, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev in da upravni organ argumente iz izjave stranke upošteva v odločbi.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2, 84/2-1, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Med drugim se gibanje prosilcu lahko omeji tudi zato, da se v primeru obstoja očitnega dvoma preveri ali ugotovi njegova istovetnost ali državljanstvo (prva alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1) in zato, da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil (druga alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1), torej iz razlogov, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega bivanja v Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ne izpolnjuje pogoja glede dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje, saj je njena odsotnost v neprekinjenem času trajala dlje od enega leta (od avgusta 1991), ko je prostovoljno zapustila Slovenijo. Nato se je prvič poskušala vrniti leta 2000, v tem času pa ni šlo za upravičeno odsotnost.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - zavrženje vloge
Tožnica ni zaprosila za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, temveč je vložila prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD šele dne 23. 8. 2016, torej po tem, ko je že dne 24. 7. 2013 potekel predpisani zakonski rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, kar pomeni, da je zamudila prekluzivni rok za vložitev prošnje, ki je določen v materialnem predpisu.
ZTuj-2 člen 38. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZRRD člen 27, 27/1, 27/9.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - zavrženje vloge - ista upravna zadeva - ista dejanska in pravna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vloga tožeče stranke je bila, kot navedeno, vložena tako na drugi dejanski kot na drugi pravni podlagi in zato sodišče zaključuje, da ne gre za isto upravno stvar. Tožena stranka je zato svojo odločitev sprejela ob napačni uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - poseg v družinsko življenje
Če v primeru prisilne izvršitve odločbe obstaja verjetnost razdružitve družine, to samo po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano dokazovati pred njihovim nastankom. Zato so po mnenju sodišča izkazane okoliščine, ki kažejo na to, da bi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tožeči stranki lahko nastala težko popravljiva škoda.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - poseg v družinsko življenje
V primeru prisilne izvršitve odločbe obstaja verjetnost razdružitve tožnikove družine, kar samo po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano dokazovati pred njihovim nastankom.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji - dokončna in pravnomočna odločba - učinki pravnomočnosti
Tožena stranka je oceno, ali tožnik izpolnjuje pogoje zakonitega neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji napačno oprla na odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za podaljšanje enotnega dovoljenja in dela tujca, saj ta v trenutku odločanja še ni bila niti dokončna niti pravnomočna.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje je potrebno izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje, kot jih določa ZUSDDD. Temeljni pogoji, da se lahko vloga, s katero se je začel upravni postopek, sploh začne obravnavati, pa so procesne predpostavke za obravnavanje vloge. Ena od teh procesnih predpostavk je tudi ta, da je zahteva vložena v predpisanem roku. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, organ zahtevo s sklepom zavrže in v tem primeru ni možnosti, da bi jo lahko vsebinsko obravnaval. To enako velja za obravnavani primer, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Za ukrep pridržanja morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer: da v konkretnem primeru "ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov"; in da je namen pridržanja "priprava vrnitve in/ali izvedba postopka odstranitve". Poleg tega mora biti podan še vsaj en specialen pogoj, in sicer bodisi specialen pogoj nevarnosti pobega ali da se tujec izogiba oziroma ovira vrnitev ali odstranitev, ali kakšen drug specialen pogoj, ki je tem primerljiv. Zakonodajalec z določbo 1. odstavka 76. člena ZTuj-2, določbe člena 15(1) Direktive o vračanju ni na ustrezen način prenesel v domači pravni red.
Iz golega dejstva, da mu je pristojni organ štirikrat podaljšal rok za prostovoljno vrnitev, ne izhaja, da je tožnik kakorkoli zlorabljal možnost prositi za podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev in da je zato begosumen oziroma da ovira postopek odstranitve.
Načela sorazmernosti pri tovrstnih posegih v pravico do osebne svobode ni mogoče razlagati in uporabiti na način, da se šele po izdaji odločbe o omejitvi gibanja oziroma osebne svobode presoja bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke, ali se lahko na milejši način zagotovi odstranitev tujca iz države, ampak je treba že pri sami uporabi določila 1. odstavka 76. člena ZTuj-2 pred odločitvijo o ukrepu pridržanja oceniti, ali bi se z nastanitvijo izven centra kot milejšim ukrepom lahko dosegel legitimen namen zakona.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Sam izbris iz registra stalnega prebivalstva še ne zadostuje, da je nekdo upravičen do odškodnine, ampak mora biti podanih več kumulativno izpolnjenih pogojev in izbris je zgolj eden izmed njih.
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako je bilo nesporno ugotovljeno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Sodišče prav tako ugotavlja, da tožnik ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37/4, 55, 55/1, 55/1-6.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - odločanje po prostem preudarku - domneva nepodrejanja pravnemu redu republike slovenije
Z določbo prvega odstavka 37. člena ZTuj-2 je zakonodajalec toženi stranki, kot pristojnemu organu (86. člen ZTuj-2) podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Tožena stranka lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, če so kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji in ne obstajajo razlogi za zavrnitev iz 55. člena ZTuj-2. Navedeno pomeni, da tožena stranka v tovrstnih primerih odloča po prostem preudarku, kar nenazadnje opredeljuje posledično tudi obseg sodne kontrole sodišča v upravnem sporu, kakor je opredeljen z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj to, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ter ali je prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje
Po 1. členu ZPŠOIRSP ta zakon ureja pravico do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za osebe, določene s tem zakonom, ki jim je, ko so zanje pričele veljati določbe ZTuj, v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča. Zakon torej velja izključno za osebe, ki so bile iz registra stalnega prebivalstva izbrisane na podlagi določb ZTuj. Skladno z navedenim pa tožeča stranka, ki je bila iz registra stalnega prebivalstva nesporno izbrisana na podlagi ZENO, preden so zanjo pričele veljati določbe ZTuj, ni upravičenka do povračila škode na podlagi določb ZPŠOIRSP.
ZTuj-2 člen 37, 37a, 37a/3. ZUP člen 62. ZZSDT člen 27, 27/2, 27/2-2, 27/8, 42.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - jezik v postopku - davčna obveznost
Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo - ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju prehodne ureditve, uporabi kot za stranko ugodnejša - bi podatki oziroma listine v spisih zadeve, ki kažejo na to, da je tožničin delodajalec imel poravnane vse zapadle davčne obveznosti in to še preden je Zavod za zaposlovanje Upravni enoti sporočil, da ne podaja soglasja za zastopnika, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - dovolitev zadrževanja tujca - odstranitev tujca iz države
Dejstvo, da državni organi kljub pravnomočnosti odločbe o vrnitvi niso nadaljevali postopka z izdajo odločbe o vrnitvi brez določenega roka, ne predstavlja podlage za izdajo odločbe o dovolitvi zadrževanja na podlagi 73. člena ZTuj-2.
Ker je tožnik vložil predlog za zadrževanje še preden mu je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države zaradi nezakonitega prebivanja - torej pogoji za odstranitev po 69. členu ZTuj-2 še niso bili podani - je odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove prošnje, vložene na podlagi 73. člena ZTuj-2, pravilna in zakonita.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - pogoji za pridobitev odškodnine
Ker tožnica ne nasprotuje ugotovitvi upravnega organa, da v Republiki Sloveniji po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva vloge za sprejem v državljanstvo Republike Sloveniji ni nikoli vložila, niti ni vložila vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje, je upravni organ lahko zavrnil njeno zahtevo za določitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožniku z izpodbijano odločbo sicer (še) ni bilo naloženo, da mora zapustiti Republiko Slovenijo, naloženo pa mu je bilo, da vrne listino - dovoljenje za stalno prebivanje, kar bi posledično pomenilo, da biva v Republiki Sloveniji nezakonito. Sicer do dokončne odločitve o prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje tujec sme ostati v državi, z izdajo začasne odredbe (če so seveda za to izpolnjeni pogoji po 32. členu ZUS-1) pa se to obdobje raztegne do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, saj je učinkovanje izpodbijane odločbe in izvršitev odločitve, izdane na podlagi petega odstavka 58. člena ZTuj-2 o vrnitvi dovoljenja za prebivanje, odložena.