Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 89.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost za pobeg - načelo sorazmernosti
Ob ugotovitvi obstoja znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je za njegovo pridržanje podan zakoniti razlog iz prvega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III.
Izrečeni ukrep pridržanja tožnika je sorazmeren in ima tudi legitimen cilj, saj za izvršitev namena, zaradi katerega je tožnik pridržan, to je zaradi predaje odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bi bilo mogoče učinkovito uporabiti drugega milejšega ukrepa.
Po mnenju sodišča ni treba, da bi oseba dejansko pobegnila (iz države), ampak zadostuje, da je ni bilo v Azilnem domu in da ni sporočila spremembe naslova prebivališča, kot bi to morala storiti v skladu z nacionalnim zakonom.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Kdor želi pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD, mora izpolnjevati pogoje, kot so določeni v tem zakonu. Pri teh pogojih pa je eden tudi ta, da oseba, če je imela 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče, kar je tožnik imel, v Republiki Slovenije od tega datuma dalje tudi dejansko živi. Sodišče pa meni, da je glede na vse navedeno nedvomno izkazano, da tožnik od tega datuma dalje ni ves čas dejansko živel, ampak le do oktobra 1991, ko je Republiko Slovenijo zapustil.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je v konkretnem primeru na podlagi ugotovitve, da tožnik premalo pozna dela in naloge, ki naj bi jih kot direktor v navedenem podjetju po pogodbi o zaposlitvi opravljal, pravilno ocenila, da daje navedeno zadostno podlago za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - dejansko življenje
Tožnica, ki od julija 1991 živi v Srbiji, ni uspela dokazati, da bi bila iz Republike Slovenije odsotna iz razlogov, ki jih določa tretji odstavek 1č. člena ZUSDDD; s tem pa njena odsotnost ni upravičena v smislu 1č. člena ZUSDDD, torej taka, da bi bil kljub odsotnosti izpolnjen pogoj dejanskega življenja tožnice v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - poskusi vračanja
Tožnica Republike Slovenije ni zapustila zaradi posledic izbrisa registra iz stalnega prebivalstva. Prav tako se tožnica ne more z uspehom sklicevati na vojne razmere, saj se niti po tem, ko je bila vojna v Sloveniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini končana, ni poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ne glede na to, kdaj je odšla iz Slovenije, to ne more vplivati na dejstvo, da ni nobenega dokaza, da bi bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, saj uradne evidence tega ne potrjujejo, sama pa tudi ni dokazala drugače.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - nedoločen pravni pojem
Pojem "drug utemeljen/upravičen razlog" je nedoločen pravni pojem, okoliščine, ki ga v konkretnem primeru napolnjujejo, so lahko različne, vendar pa morajo izhajati iz upravičenosti prebivanja tujca na ozemlju Republike Slovenije. V skladu s sodno prakso, ki se je izoblikovala pri izvajanju tega člena, kot drugi utemeljeni razlogi štejejo: uživanje pravic iz dela v Republiki Sloveniji (npr. pokojnine, prejemanja nadomestila za brezposelnost), lastništvo nepremičnin, zdravljenje, skrbništvo, rejništvo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik s sodbo pravnomočno obsojen na 9 mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 let, pravilno ocenila, da obstajaj razlogi za sum, da tožnik utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost in da obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem drugih nasilnih dejanj ali kaznivih dejanj in da je zato podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj dejanskega življenja
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe izhajal iz napačne interpretacije, da bi moral tožnik po vložitvi vloge za začasno prebivanje na odločitev počakati v Sloveniji. Takšne obveznosti tožnik ni imel. Poleg tega je tožnik delal v Nemčiji in zato se je tja že iz ekonomskih razlogov moral vrniti. Tožnik torej zaradi zavrnitve dovoljenja za začasno prebivanje ni mogel prebivati v Sloveniji in je zato vzročno posledična zveza v širšem smislu podana.
ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 18, 27.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tožnika pri delodajalcu. Vendar pa glede na specifično ureditev, ko gre za postopek odločanja o podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, soglasje Zavoda ni nujno potrebno.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - mladoletnik
Tožena stranka je preuranjeno sklepala na to, da tožnik ni več mladoleten. Sodišče namreč meni, da glede na podatke upravnega spisa obstaja tolikšen dvom v njegovo starost, da ni mogoče brez izvedeniškega mnenja sklepati na njegovo polnoletnost.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - rok za vložitev prošnje - prepozna vloga - zavrženje prošnje
Upravni organ je pravilno ugotovil, da je tožnik predmetno vlogo vložil po poteku 90-dnevnega roka, kar je prepozno in je zato tožnikovo vlogo kot prepozno utemeljeno zavrgel.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - neporavnane davčne obveznosti
Že to, da je tožnica vedela, da je vpisana kot poslovodja družbe in da je zanjo odgovorna, obenem pa, kot trdi, ni razpolagala niti z denarjem niti z dokumentacijo, torej ker je upravljanje družbe nedvomno prepustila drugemu in ni poskrbela za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela kot poslovodja, kaže, da je kršila pravni red Republike Slovenije.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev
Od takrat, ko je tožnica vložila prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo, pa do izdaje sedaj izpodbijane odločbe je minilo le nekaj dni manj kot sedem mesecev, vendar pa tožnica, kljub temu da je tožena stranka trikrat podaljšala rok za dopolnitev, v vsem tem času prošnje ni dopolnila z zahtevanimi podatki.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Pri pravici iz 47. člena ZTuj-2 do združitve družine gre za pravico tujca (združevalca družine), o kateri se odloča na podlagi njegove vloge. Navedeno pomeni, da družinska člana nista aktivna legitimirana za vložitev takšne zahteve, in s tem tudi ne za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitev pristojnega upravnega organa niti za vložitev tožbe v upravnem sporu.
dovoljenje za stalno prebivanje - združitev družine - pogoji za izdajo dovoljenja
Zakonodajalec je prav zato, da se lahko beguncu omogoči združevanje družine tudi z družinskimi člani, ki niso taksativno našteti v 2. odstavku 47a. člena ZTuj-2, primeroma določil širši krog družinskih članov z določilom 4. odstavka 47a. člena ZTuj-2.
Prav tako je bistveno pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe v zvezi s stališčem tožene stranke, da "bolezen starša kot taka pa glede na določbo 4. alineje 2. odstavka 47a. člena ZTuj ni okoliščina, zaradi katere bi se starša polnoletnega begunca v Republiki Sloveniji štelo za družinskega člana" pri uveljavljanju njegove zakonske pravice do združitve družine, saj svojih razlogov v prid navedeni trditvi tožena stranka ne obrazloži, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj se v tem delu izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Čeprav je pooblaščenka zelo natančno v postopku izdaje upravnega akta navedla, da pravna argumentacija Zavoda RS za zaposlovanje ne drži, saj je bila delodajalcu izrečena globa zgolj za prekršek po ZDR-1, kjer pa ne velja prepoved zaposlovanja tujcev za obdobje treh let, ampak za krajše obdobje, se tožena stranka v odločbi do vseh teh navedb ni opredelila, zaradi česar je odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti, s čemer je podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
upravni postopek - dovoljenje za stalno prebivanje - začasni zastopnik
Tožena stranka bi morala, preden je izdala sklep o postavitvi začasnega zastopnika, preveriti ali so podatki o tem, kje se tožnik nahaja, točni in to bodisi neposredno pri upravi zapora bodisi po diplomatski poti. Če bi tožena stranka ugotovila, da so podatki, ki jih je pridobila z zaslišanjem prič o tem, kje se tožnik nahaja, točni, bi morala od njega zahtevati da imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj, šele kolikor bi ugotovila, da ti podatki ne držijo, pa bi mu lahko postavila začasnega zastopnika. Njena odločitev o postavitvi začasnega zastopnika je bila torej vsaj preuranjena.
dovoljenje za začasno prebivanje - razveljavitev dovoljenja - sredstva za preživljanje - združitev družine
Tožnik upravnemu organu ni predložil dokazil, s katerimi bi izkazal, da ima zadostna sredstva za preživljanje, zato po presoji sodišča ni izpolnjeval tega pogoja (zadostna sredstva za preživljanje) iz tretjega odstavka 33. člena ZTuj-2.
Sodišče z utemeljitvijo, da se določba 2. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 smiselno uporablja tudi pri ugotavljanju razlogov za razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje, ker mora tujec ta pogoj izpolnjevati ves čas veljavnosti dovoljenja, soglaša. Ugotavlja tudi, da je upravni organ tožniku po ugotovitvi, da je v njegovi potni listini vpisana odsotnost iz RS od 17. 11. 2015 do 4. 2. 2016, dal možnost dokazati drugačno dejansko stanje. Tožnik upravnemu organu dokazil, ki bi dokazovala drugačno dejansko stanje ni predložil, zato je po presoji sodišča utemeljen očitek upravni organov, da je tožnik, skupaj z ženo, ki ji je bila z izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca priznana pravica do združitve družine, pridobil dovoljenje za začasno prebivanje v nasprotju z namenom, za katerega je bilo izdano.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev zadrževanja
Okoliščina, da tožnik ne namerava zapustiti RS, bo predstavljala le podlago za začetek postopka njegove odstranitve iz RS, kar pomeni izdajo odločbe z določitvijo roka za prostovoljno zapustitev države. Posledično to pomeni, da bo lahko šele po izdaji navedene odločbe zaprosil za dovolitev zadrževanja iz razlogov, določenih v 73. členu ZTuj-2.