dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik iz Republike Slovenije odsoten dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed taksativno določenih upravičenih razlogov iz 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v RS
Tožnik je imel v obdobju od 20. 7. 2010 do 12. 2. 2011 prekinitev v bivanju, ki je daljša od 6 zaporednih mesecev. Zato v konkretnem primeru niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje tujca v RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo 4. odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo posebne odločbe državljanu Republike Slovenije, ki je bil kot državljan druge republike SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona, kot je bila sprejeta z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnica prošnjo za izdajo zaprošene odločbe vložila dne 15. 2. 2014, to je po poteku triletnega zakonskega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožničino prošnjo za izdajo zaprošene odločbe na podlagi 1.b člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetne odločbe je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnica s potekom tega roka izgubila pravico do pridobitve oziroma izdaje zaprošene posebne odločbe državljanu Republike Slovenije, ki je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz Slovenije avgusta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je zapustil Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra in se nato v Slovenijo ni vrnil ter je torej iz Slovenije odsoten več kot 20 let. Tožnik tudi ni izkazal nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, niti ni izkazal poskusov vračanja v Slovenijo.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za tožnika pravne posledice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992 niso nastale. Te posledice so nastale 2 meseca po vročitvi odločbe Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila tožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena, in so trajale vse do 20. 11. 1997, torej do odločitve Ustavnega sodišča, ko je bil tožnikov pravni položaj na podlagi in v smislu določbe 13. člena UZITUL ponovno pravno varovan.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Glede na v postopku ugotovljena dejstva obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne deluje, vse okoliščine, ugotovljene na podlagi preverjanj Policijske postaje Č., pa kažejo na ustanovitev družbe kot fiktivne.
ZTuj-2 člen 47. ZUS-1 člen 25, 25/4, 59, 59/2, 59/2-2.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za pridobitev dovoljenja - skrajšani ugotovitveni postopek - združitev družine
Upravni organi praviloma odločajo po stanju in na podlagi predpisov, ki veljajo v času izdaje odločbe. Zakonska sprememba ZTuj-2A, ki je poostrila pogoje za izdajo dovoljenja, je bila objavljena v Uradnem listu 7 mesecev, preden je tožnik sploh podal vlogo in je s to poostritvijo pogojev bil seznanjen, zato pravna varnost ni bila prizadeta.
Tožnik v tem upravnem sporu ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za hčerko, imel dovoljenje za stalno bivanje ali za začasno bivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji
Tujec mora za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče po določbah ZUSDDD najprej izpolnjevati pogoje, določene v 1. členu. Šele če te pogoje izpolnjuje, upravni organ preveri morebitno tujčevo predkaznovanost za kazniva dejanja, ki so v 3. členu ZUSDDD posebej našteta ter, v kolikor ugotovi, da je bil že kaznovan za kazniva dejanja, oceni posledice, ki bi jih imela zavrnitev prošnje za dovoljenje za stalno prebivanje za tujca glede na njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo.
Pri pogoju dejanskega neprekinjenega življenja je potrebno šteti kot upravičeno odsotnost tisto, ki je v neprekinjenem trajala najdlje leto dni in ne le 60 dni.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Kaj pomeni dejansko življenje v Republiki Sloveniji, ki je v 1. odstavku 1.č člena ZUSDDD določeno kot pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje in kdaj je navedeni pogoj izpolnjen, oziroma katera odsotnost iz Republike Slovenije ne prekinja dejanskega življenja, določa 1. odstavek 1.člena ZUSDDD s tem, da opredeljuje, da dejansko življenje v Republiki Sloveniji pomeni, da ima posameznik v Republiki Sloveniji središče življenjskih interesov, ki se presoja na podlagi njegovih osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih ali drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave. Upravičena odsotnost iz Republike Slovenija zaradi razlogov iz 3. odstavka istega člena ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - določitev roka za prostovoljno vrnitev - podaljšanje roka - razlogi za podaljšanje roka - odvzem potne listine zaradi zavarovanja terjatve
V obravnavanem primeru je policijski organ ponovno, že tretjič obravnaval tožnikovo prošnjo za prostovoljno vrnitev. V dosedanjih postopkih, kot tudi v tem postopku, tožnik navaja, da mu je bila odvzeta potna listina z odločbo Okrajnega sodišča v Celju, kar prav tako izhaja iz spisovnih listin. Oba upravna organa sta pravilno ugotovila, da je na tožnikovi strani okoliščina, da potno listno pridobi nazaj, ker mu je bila odvzeta zaradi zavarovanja terjatve plačila izrečene globe okrajnega sodišča. Tožnik torej ima veljavno potno listino in bi jo lahko tudi pridobil nazaj s plačilom globe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - datum odhoda iz Slovenije - dejansko življenje v Republiki Slovenije - upravičena odsotnost
Tožnik je zapustil Slovenijo skupaj z družino že oktobra leta 1991 zaradi izgube službe in stanovanja, zato ni podan razlog iz prve alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Dejanski izbris iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji, se je namreč zgodil 26. 2. 1992. Tožnik po odhodu tudi ni izkazal nobenih aktivnosti, ki bi kazale na to, da bi se sam ali z družino vrnil in nadaljeval življenje v Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je zapustila Slovenijo skupaj z otrokoma že 25. 6. 1991, in sicer zaradi dopusta, vendar pa se zaradi otrokove bolezni in svoje bolniške odsotnosti ni vrnila nazaj. Kot izhaja iz zapisnika Ambasade Republike Slovenije, je tožnica hotela nazaj v Slovenijo, ker bi hči morala pričeti s šolanjem, vendar pa vrnitev zaradi vojne ni bila več mogoča. Navedeno dejstvo je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije - upravičena odsotnost
Ker je tožnik kot mladoletna oseba zapustil Slovenijo skupaj z družino avgusta leta 1991, zaradi izgube očetove službe in službenega stanovanja, ni podan razlog iz prve alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod z družino iz Republike Slovenije ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Dejanski izbris iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji se je namreč zgodil 26. 2. 1992.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Okoliščina, da se tožnica skupaj s starši zaradi vojnih razmer v Bosni in Hercegovini ni mogla vrniti v Slovenijo, je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica z materjo in bratom oziroma sama v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris na podlagi odločbe - odškodnina zaradi izbrisa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev upravnega organa temelji na ugotovitvi, da tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 oziroma ko so zanjo pričele veljati določbe Zakona o tujcih, temveč je bila dne 8. 1. 1993 odjavljena iz registra stalnega prebivalstva na podlagi odločbe MSNZ Ljubljana. Tožnica v tožbi ugovarja stališču upravnega organa. Njeno bivanje v Republiki Sloveniji je bilo prekinjeno izključno zaradi višje sile, na katero ni mogla vplivati. Leta 1992 jo je namreč v Bosni zajela vojna, zaradi česar se ni mogla vrniti v Slovenijo, poleg tega pa ji je vmes tudi potekla veljavnost potne listine.
V konkretnem primeru upravni organ ni celovito ugotovil dejanskega stanja, saj ni ugotavljal tega, ali je bilo tožničino prebivanje v Republiki Sloveniji prekinjeno zaradi dejavnikov, na katere ni mogla vplivati, torej ni ugotavljal vseh relevantnih okoliščin v zvezi z njenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskus vračanja
Iz sodbe ESČP v zadevi Kurić ne izhaja, da mora država Slovenija vsakomur zgolj zato, ker je bil izbrisan, in ne glede na ostale okoliščine, izdati odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje za nazaj. Veliki senat ESČP je za dva od osmih pritožnikov razsodil, da z vidika procesne predpostavke za sprejem njune pritožbe v presojo ESČP, nista izčrpala pravnih sredstev v Sloveniji, ker v postopku pred ESČP nista izkazala, da bi po izbrisu na kakršen koli način izrazila želji po bivanju v Sloveniji, to je, da bi sprožila kakršna koli pravna dejanja v smeri ureditve statusa.
Tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju, ampak se je sklicevala izključno na nekatere ovire glede veleposlaništva in garantnega pisma, ni pa navedla nič glede svojih ravnanj in subjektivnega interesa za vrnitev v Slovenijo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Prvostopenjski organ in tožena stranka sta pravilno ugotovila, da tožnik ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da bi se v petletnem obdobju po izteku upravičene odsotnosti sploh kadarkoli poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
ZUSDDD ne našteva dejanj, ki jih je mogoče šteti za poskuse vračanja v Republiko Slovenijo, vendar pa gre po mnenju sodišča med ta dejanja šteti vsako ravnanje, ki kaže na željo nekoga, da bi se vrnil in dejansko bival v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Vprašanji, ki se nanašata na to, katero delo bo tožnik opravljal in ali bo zaposlitev za določen ali za nedoločen čas, sta tako pomembni, da bi moral tožnik kljub zatrjevani zmedenosti na njih pravilno odgovoriti, obe vprašanji pa nimata nobene povezave z pravnim znanjem, saj gre za povsem preprosti vprašanji, na kateri bi tožnik moral pravilno odgovoriti.
ZTuj-2 glede na določilo 5. alineje prvega odstavka 55. člena postavlja zelo stroga merila, ko gre za presojo, ali se nekdo ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Po tem določilu se dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Torej niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - zdravstveno zavarovanje
Tožnik nima ustreznega zdravstvenega zavarovanja, zato ne izpolnjuje pogojev po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - odjava stalnega prebivališča - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov v spisu izhaja, da upravni organ tožnici ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnila o ključni sporni okoliščini, to je glede obrazca o odjavi stalnega prebivališča z dne 19. 8. 1991, na katerega je drugostopenjski organ oprl svojo odločitev.