dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - otrok
V primeru, ko je bil tujec ob odhodu iz Republike Slovenije še otrok, je pri ugotavljanju upravičene odsotnosti tujca treba upoštevati razloge, zaradi katerih so starši otroka zapustili ozemlje Republike Slovenije.
vizum - dovoljen čas bivanja tujca - novo izdani vizum - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v času veljavnosti prvega vizuma (dne 10. 3. 2015), pridobil novi, drugi vizum, po katerem v RS prav tako lahko biva do 90 dni. Tožniku sta torej bila izdana dva zaporedna vizuma, brez časovne prekinitve. Vendar je novo 180-dnevno obdobje, v katerem tožnik lahko (nadaljnjih) 90 dni prebiva v RS, pričelo teči z dnem izdaje drugega vizuma, to je z dnem 10. 3. 2015.
Tožnik je na dan 4. 3. 2015 imel veljaven vizum, zato ni moglo priti do kršitve 14. člena ZTuj-2. Glede na navedeno ima tožnik tudi prav, ko zatrjuje, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno in da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo ZTuj-2. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena (ZUS-1) tožbi tožnika ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. Zadeve ni vrnilo v ponoven postopek prvostopenjskemu organu, ker z ozirom na to, da ima tožnik veljaven vizum, za to ni potrebe.
dovoljenje za začasno prebivanje - izdaja nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje - potrdilo o pravočasno vloženi prošnji - združitev družine - rok za vložitev prošnje za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje z drugačnim namenom
Tožnik je prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje z drugačnim namenom vložil v času, ko je imel veljavno dovoljenje za začasno prebivanje. To pomeni, da je prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja vložil pravočasno.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - jezik v postopku
Iz podatkov v spisu ni izkazano, da tožnik ne bi razumel vprašanj in poteka postopka. Iz Zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da sta policista ugotovila, da tožnik razume in govori srbski jezik, zato sta prevajala tožniku iz slovenskega v srbski jezik.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem aktu navedel, da je bila tožniku predhodno izdana odločba o prostovoljni vrnitvi z dne 16. 1. 2013, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 20. 1. 2013. Tožnik tem dejstvom ne oporeka. Sam tudi pravi, da je plačilni nalog plačal, tako da je neprepričljiva njegova izhaja, da o tem ne ve nič. To pa pomeni, da sta izpolnjena pogoja za izdajo odločbe o odstranitvi in za izdajo ukrepa o prepovedi vstopa. Šestmesečna prepoved vstopa je najkrajša možna dolžina prepovedi, zato sodišče ne vidi razlogov za nezakonitost tega ukrepa.
ZTuj-2 člen 3,3/4, 73. ZMZ člen 78. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji - prošnja za mednarodno zaščito - pravni interes - zavrženje tožbe
O prošnji tožnikov za priznanje mednarodne zaščite po ZMZ še ni pravnomočno odločeno, tek postopka po ZMZ pa predstavlja procesno oviro za vodenje postopkov po ZTuj-2. Zato si tožniki pravnega položaja v upravnem sporu, v katerem izpodbijajo odločitve organov, izdane na podlagi ZTuj-2, ne morejo izboljšati.
stalno prebivališče - povrnitev statusa stalnega prebivališča - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Odločitev tožene stranke ni pravilna in ni v skladu z napotki sodišča, da se mora opredeliti do vsebine potrdila z dne 8. 3. 1993 in do tožnikovih navedb, da mu do leta 1996 sploh ni bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo. Po presoji sodišča tožena stranka v ponovljenem postopku obeh jasno navedenih napotkov sodišča ni upoštevala v zadostni meri.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker prvostopenjski organ, kakor tudi tožena stranka za njim, nista natančno ugotovila časovnega obdobja, kdaj je tožnik septembra 1991 odšel iz Slovenije in tudi nista ugotovila, kdaj točno oziroma konkretno se je nahajal pri mami v B., ko se je začela vojna, kar je bistveno za odločitev v obravnavani sporni zadevi, je ugotovitev upravnega organa, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (od septembra 1996 do septembra 2001) s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati v življenju v RS, preuranjena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - materialni rok - zavrženje vloge
Triletni rok iz 8. člena ZUSDDD-B za oddajo vloge za izdajo posebne odločbe je prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnica s potekom tega roka izgubila pravico do izdaje te posebne odločbe.
Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma člen 25, 96. URS člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - zavrnitev vstopa v schengenski informacijski sistem - neposredna uporabo mednarodnega prava
Država pogodbenica lahko tujcu, za katerega je druga država pogodbenica v SIS razpisala ukrep zavrnitve vstopa, po posvetovanju s to državo pogodbenico na podlagi 1. odstavka 25. člena Schengenske konvencije zavrne izdajo dovoljenja bodisi za stalno bodisi za začasno prebivanje, kot tudi za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, ne da bi posebej še dodatno ugotavljala, ali je tujec po njenih nacionalnih predpisih upravičen do izdaje dovoljenja za prebivanje, oziroma, ne da bi posebej ugotavljala, ali pri njem morebiti obstajajo razlogi za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, določeni z nacionalnim pravom, v konkretnem primeru po ZTuj-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik je bil 23. 8. 1991 na lastno željo oziroma željo staršev odjavljen iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji in odšel v tujino po lastni odločitvi družine, ker je ta sledila takratnemu tujemu delodajalcu. Tožnik tudi ni izkazal, da se ni mogel vrniti v Republiko Slovenijo zaradi vojnih razmer v drugih državah ali zdravstvenih razlogov. Ker ni izkazal upravičene odsotnosti iz Republike Slovenije za prvih 5 let po odhodu iz te države, je prvostopenjski organ pravilno štel, da gre za prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in zato mu tudi ni bilo treba ugotavljati, ali ravnanje tožnika v naslednjih letih kaže na to, da se je v času odsotnosti poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - datum odhoda iz države - dejansko bivanje v Republiki Sloveniji - nezmožnost vrnitve zaradi vojnih razmer
Tožnica je zapustila Slovenijo že 31. 10. 1991, zato ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako tožnica ni izkazala pogoja iz 4. alinee iste določbe, to je nemožnost vrnitve zaradi vojnih razmer v državah, naslednicah nekdanje SFRJ. Izkazala ni namreč nobenih konkretnih okoliščin, kako bi vojne razmere v državah, naslednicah nekdanje SFRJ, preprečile njeno vrnitev v Slovenijo, niti ni izkazala nobenih konkretnih aktivnosti, da bi se vrnila in nadaljevala življenje v Sloveniji. Sodišča tudi ni prepričala, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanja pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker je bil staršem za daljše obdobje prepovedan vstop v državo Slovenijo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev prošnje - zavrženje vloge
Tožnik ni izpolnil zakonskega pogoja, določenega v 8. členu prehodnih določb ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Novela zakona je začela veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbeni ugovor tožnika, da je bila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v dobro izbrisanim osebam, ker gre v spornem primeru za drugačno dejansko in pravno stanje, kot je bilo obravnavano na Evropskem sodišču.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Za pridobitev denarne odškodnine po določbah ZPŠOIRSP ne zadošča, da je bila oseba 26. 2. 1992 izbrisana iz registra stalnega prebivalstva RS, ampak mora za pridobitev pravice do odškodnine izpolnjevati še druge, v zakonu določene pogoje.
Tožnik po ureditvi začasnega prebivanja v obdobju od 24. 2. 1993 do 24. 2. 1994 v RS ni vložil vloge ne za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, niti ni zaprosil za drugo dovoljenje za prebivanje ali za sprejem v državljanstvo RS. Ta ugotovitev pa pomeni, da mu ni mogoče priznati statusa upravičenca do odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP.
dovoljenje za stalno prebivanje - podlaga za izdajo dovoljenja - družinski član slovenskega državljana - biometrična izkaznica - varstvo pravic strank
Tožnica ne želi dovoljenja na podlagi družinskega razmerja s slovenskim državljanom, temveč želi pridobiti (nazaj) dovoljenje za stalno prebivanje, vendar v obliki biometrične izkaznice. Ne glede na to, da je tožnica na uradnem obrazcu z dne 3. 10. 2011 obkrožila, da je njen zakonec državljan Republike Slovenije (tega dejstva ne prereka), bi moral upravni organ, ko je odločal o njeni vlogi, čeprav naslovljeno kot vlogo za pridobitev biometrične izkaznice, tožnico kot prava neuko stranko pozvati k razjasnitvi zahtevkov v skladu z določbo 7. člena ZUP.
državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik ni konkretno pojasnil, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njegovo vrnitev v Slovenijo, izkazal pa tudi ni konkretnih aktivnosti za vrnitev v Slovenijo. Zgolj sklicevanje na to, da so mu objektivne okoliščine onemogočile vrnitev, ne omogoča izdaje dovoljenja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnikova odsotnost iz Republike Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992, saj je tožnik Slovenijo zapustil že pred izbrisom.
državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji
Ustavno sodišče RS je odločilo, da je ZUSDDD v neskladju s Ustavo RS, ker državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 6. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja. V obrazložitvi odločbe pa je izrecno navedeno, da se le-ta nanaša le na tiste državljane drugih republik, ki so imeli do 26. 2. 1992 prijavljeno stalno prebivališče. Ker v tožničinem primeru ne gre za takšno situacijo, se ta ne more sklicevati na določbo 1.č člena ZUSDDD. Zato bi morala izkazati, da izpolnjuje pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Ker je tožeča stranka zapustila Slovenijo že v letu 1991, tako ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS
Upravni organ je pravilno štel, da je pri tožniku kljub njegovi odsotnosti iz RS izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS v obdobju od 15. 12. 1997 do 15. 12. 2002. Pravilno je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (v obdobju od 15. 12. 2002 do 15. 12. 2007) ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti v Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem. Zato tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37, 37/6.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - delodajalec - zavrženje tožbe
Tožnica, ki je gospodarska družba, je bila v postopku izdaje dovoljenja tujcu njegova pooblaščenka, ne pa stranka ne stranska udeleženka. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa postopka v upravnem sporu ne more začeti. Sodišče je tožbo tožnice gospodarske družbe A. d.o.o. zato zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.