dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožeči stranki je bila dana možnost, da predloži dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih oziroma da davčne obveznosti poravna ali zaprosi za njihovo obročno odplačevanje, kolikor so obstajali razlogi za to, kar pa do izdaje izpodbijane odločbe ni storila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva
V obravnavnem primeru ni sporno, da je tožnik odsoten iz Republike Slovenije od najkasneje 26. 11. 1991, torej več kot 23 let. Pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji tako že zato ne more izkazati.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SRFJ - dejansko bivanje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Tožnik v času prvih pet let od zapustitve Slovenije dalje ni vložil prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji in mu prošnja za izdajo dovoljenja tudi ni bila zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, kot to določa tretja alinea tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Tožnik že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja za obdobje prvih pet let (pogoj določen v četrtem odstavku 1.č člena) in prvostopenjskemu upravnemu organu posledično ni bilo treba ugotavljati še poskusa vrnitve v Republiko Slovenijo za nadaljnje obdobje petih let.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pridobitev državljanstva - dovoljenje za stalno prebivanje
Tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, temveč je sam, kot to izhaja iz listin v upravnem spisu, odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji z dne 11. 7. 1994 in se preselil (prijavil) v BiH. Tožnik je dne 4. 9. 1998 ponovno prijavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (Velenje), kar pa v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva po uradni dolžnosti ne bi bilo mogoče.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za podaljšanje dovoljenja
Pogoj, določen v 36. in 51. členu ZTuj-2 (da mora tujec prošnjo za podaljšanje dovoljenja vložiti pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja), ima po vsebini značilnost roka, s katerim si stranka zagotovi možnost zahtevati pravico. To pomeni, da je navedeni rok materialni rok. Za materialne roke pa velja, da ima zamuda roka za posledico izgubo pravice. Na prekluzivne roke so organi dolžni paziti po uradni dolžnosti in jih ne morejo podaljševati niti spregledati.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica ni dokazala pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji v skladu z določbami 1.č člena ZUSDDD. Ker je zapustila Slovenijo že v letu 1991, tako ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako ni izkazala pogoja iz 4. alinee iste določbe, to je nemožnost vrnitve zaradi vojnih razmer v državah, naslednicah nekdanje SFRJ. Tožnica namreč ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako bi vojne razmere v državah, naslednicah nekdanje SFRJ, preprečile njeno vrnitev v Slovenijo.
omejitev gibanja - nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti
Glede na to, da je tožnik v svoji izjavi zatrjeval, kot tudi zatrjuje sedaj v tožbi, da ni vedel za odločbo, s katero mu je bilo razveljavljeno dovoljenje za stalno prebivanje in ki mu je nalagala, da mora državo zapustiti v roku 30-tih dni, je to pomembna okoliščina pri odločitvi, ali je potrebno tožniku omejiti gibanje, saj je šele vedenje o njegovi dolžnosti o tem, da je dolžan zapustiti državo, pogoj za to, da se mu lahko očita, da je ni zapustil v določenem roku.
V primeru, če so podani razlogi za omejitev gibanja, se lahko gibanje omeji le na način, ki je neizogibno potreben, da se lahko doseže namen omejitve gibanja, to je preprečitev tujcu, da bi se izognil postopku odstranitve. Ni vedno nujno potrebno, da bi se moralo gibanje omejiti na prostore Centra za tujce, če je možna tudi milejša oblika, kar je potrebno v vsakem primeru posebej preučiti glede na okoliščine posameznega primera.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Neprimerna je obrazložitev prvostopnega organa, da osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki vežejo tožnika na Republiko Slovenijo, niso tako močne, da bi imenovanega odvrnile od storitve prekrškov in kaznivih dejanj. Drugi odstavek 3. člena ZUSDDD namreč upravnemu organu nalaga, da upošteva čas tožnikovega prebivanja v državi, osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi jih zanj povzročila zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, ne glede na to, da je bil obsojen za kaznivo dejanje na zaporno kazen nad treh let.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v RS izkazovala s tremi plačilnimi listami o prejemu plače za mesec oktober, november in december 2013. Iz teh plačilnih list je razvidno, da je tožnica prejemala plačo v neto znesku, s katerim je presegala zakonsko zahtevan znesek 265,22 EUR. Iz spisovnih podatkov je razvidno tudi, da je tožničin delodajalec kot izplačevalec dohodka pristojnemu davčnemu organu predložil REK obrazec za navedene tri mesece in sicer sproti za vsak mesec posebej.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Ni pa izpolnil nadaljnjega pogoja, določenega v ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Ta je začel veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi tožnik moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 29. 7. 2014, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve oziroma izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
tujec - omejitev gibanja - ponovni postopek - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je sicer navedla razlog za izdajo ukrepa in sicer, da je tožnica vložila zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, vendar pa ta razlog ni v skladu s pravom EU in je zato nezakonit. Tožena stranka namreč ni ugotovila pravno relevantnih dejstev, da je tožnica vložila zahtevo za uvedbo ponovnega postopka samo zato, da bi odložila ali onemogočila izvršitev odločbe o vrnitvi. Poleg tega bi tožena stranka v obrazložitvi akta morala utemeljiti tudi, zakaj v konkretnem primeru ne bi bil legitimen cilj ukrepa zadovoljen že z uporabo milejšega ukrepa nastanitve izven centra. Gre za bistveno pomanjkljivost obrazložitve z vidika načela sorazmernosti oziroma objektivne nujnosti ukrepa.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - poznavanje slovenske zakonodaje
Tožeča stranka je na zaslišanju sama izpovedala, da je družbo, katere 100% lastnik je, ustanovil njen brat, ki je pooblaščen tudi za zastopanje družbe, v kateri bo tožeča stranka delala kot navadni delavec, in sicer na gradbiščih na lokacijah, ki so odvisne od samega dela. Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bi tujec, ki bo prišel v Republiko Slovenijo začasno opravljati nekvalificirana ali kvalificirana dela, podrobno poznal slovensko zakonodajo, zato je po mnenju sodišča preveritev izpolnjevanja pogoja podreditve slovenskemu pravnemu redu treba omejiti na realno in pričakovano delo, ki ga bo tujec opravljal in zaradi česar je vložil prošnjo.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravnomočna obsodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami
Že zgolj ena obsodilna sodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko zadostuje za zavrnitev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje. Prvostopenjski organ je v zadostni meri obrazložil, zakaj je zgolj to okoliščino upošteval kot zadosten razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja, saj je pojasnil, da je upošteval predvsem težo kaznivega dejanja, še zlasti to, da je šlo za promet z drogami heroin in kokain ter da je splošno znano, kakšne učinke ima droga za zdravje ljudi, upošteval je tudi to, da je šlo za delovanje v organizirani skupini ter majhno časovno distanco od zaključka prestanka kazni.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Prvostopenjski organ je z vidika 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD štel za odločilne okoliščine in sicer, da bi tožnik lahko podal prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, da ni predložil dokazila o zavrnitvi vstopa v Slovenijo in da neverodostojna trditev tožnika, da ga je policija prisilila, da je zapustil Slovenijo, kar je tožena stranka, upravičeno ugotovila, vodi k sklepu, da so vse trditve tožnika neverodostojne – tudi tiste glede poskusov vračanja v Slovenijo. To je preveč restriktivno zavzeta dokazna ocena na podlagi preveč restriktivne razlage določila 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir ni v zadostni meri ugotavljala in upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v naslednjem petletnem obdobju poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pogojna obsodba - oderuštvo
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
ZUSDDD člen 1, 1č. ZUP člen 146, 237, 237/2, 237/2-3.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
Po določbah 146. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki omogočiti, da sodeluje pri izvedbi dokazov oziroma, da se seznani z uspehom dokazovanja. Iz spisovnih podatkov in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku v postopku sicer dana možnost, da se pred izdajo odločbe izreče o določenih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar pa je hkrati razvidno tudi, da tožnik ni imel možnosti sodelovanja pri izvedbi dokazov-zaslišanja prič, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal zaslišanje teh prič, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da tožnik v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
ZTUJ-2 člen 64, 67, 67/4. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7, 7/2. Pravilnik o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša člen 3.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev - razlogi za podaljšanje roka - Direktiva o vračanju - pravica do izjave
Institut prostovoljnega vračanja ni nekaj, kar bi bilo v diskreciji upravnega organa, ampak gre za pravno upravičenje tujca in pravno upravičenje tujca je tudi, da mu pristojni organ lahko, kadar je to potrebno, obdobje za prostovoljni odhod podaljša za ustrezno obdobje, ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera, kot so dolžina prebivanja, šoloobvezni otroci ter druge družinske in socialne vezi.
Drži, da 3. člen Pravilnika o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša ne predvideva razloga varovanja otrokovih koristi ali združevanja družine kot možne podlage za ugoditev prošnji za podaljšanje roka, vendar pa navedeno določilo niti ni koncipirano tako, kot zmotno ugotavlja prvostopenjski organ, da Pravilnik taksativno določa, kateri razlogi oziroma okoliščine so lahko podlaga za podaljšanje prošnje.
Če se je tožena stranka spustila v ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja glede obstoja družinskih vezi, in prav je, da se je v to spustila, saj gre za zakonit razlog, na podlagi katerega tujec lahko prosi za podaljšanje roka, potem bi bilo prav in potrebno, če tožena stranka tožniku ni verjela, da bi mu dala možnost, da se izreče o dvomu glede očetovstva in glede uresničevanja pristnega družinskega življenja na podlagi tesni osebnih in čustvenih vezi.