državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal njihovo zaslišanje, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov spisa izhaja, da upravni organ v upravnem postopku tožniku (ki v tožbi zanika, da bi sam odjavil stalno prebivališče) ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnil o ključni sporni okoliščini, to je glede depeše SUB Banja Luka z dne 7. 2. 1992, na katero je oprl svojo odločitev. S tem je upravni organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZTuj-2 člen 2, 3, 76, 76/1, 78, 78/1, 78/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-1, 64, 64/1, 64/1-4. ZUP člen 7.
tujec - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Pridržanje je upravičeno zgolj z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Slednje pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni izrecno navedeno, oziroma ni bilo ugotovljeno pred izdajo izpodbijane odločbe. Prav tako tudi ni konkretno navedeno, ali so tovrstne pravno relevantne dejanske okoliščine v tožnikovem primeru sploh izkazane, še zlasti glede na dejstvo, ki izhaja iz same izpodbijane odločbe in med strankama ni sporno, da je tožnik vložil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar pomeni, da je v konkretnem primeru izostala obrazložitev uporabe načela sorazmernosti.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je Republiko Slovenijo zapustila pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in se ni vrnila dvajset let. Navedeno pomeni, da ni podan upravičen razlog za odsotnost iz Republike Slovenije po prvi alinei tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
ZTuj-2 člen 4, 4/2, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 62, 62/1, 62/7.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu - jezik v postopku
Šele na podlagi vseh okoliščin, v katerih je prišlo do tožničinega nezakonitega bivanja v Sloveniji (po njenih pojasnilih v tožbi naj bi jo pri tem vodile otrokove potrebe oz. njegova korist), bo mogoče sprejeti stališče o tem, ali njeno ravnanje daje podlago za domnevo, da se tudi v bodoče ne bo podrejala pravnemu redu RS.
Stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, ima pravico spremljati njegov potek po tolmaču, in sicer tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V konkretnem primeru ni sporno, da tožnik že od leta 1970, ko se je zaposlil v Nemčiji, ne živi v Republiki Sloveniji. Tudi ni sporno, da se po letu 2007, ko se je upokojil, vse do vložitve predmetne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni poskušal vrniti v Republiko Slovenijo. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in prvega odstavka 1. č člena ZUSDDD in da zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje - obrazložitev odločbe
Med strankama ni sporno, da je prvostopenjski organ podatke o (treh) predlaganih pričah prejel dne 4. 3. 2014, to je pred dnem izdaje izpodbijane odločbe. Zato bi moral predlagano zaslišanje prič pri svoji odločitvi tudi upoštevati in ga oceniti. Navedel je sicer, da zaslišanje prič, glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik do leta 1993 živel v Sloveniji, ni potrebno, vendar pa je s tem ugotovil le izpolnjevanje pogoja tožnikovega dejanskega življenja v Sloveniji do leta 1993, kar v zadevi niti ni sporno. Ni pa se opredelil do tega, zakaj zaslišanje predlaganih treh prič v zvezi z izpolnjevanjem pogoja tožnikovega dejanskega življenja v Sloveniji ni potrebno za obdobje po letu 1993 oziroma po izkazanem petletnem obdobju tožnikove upravičene odsotnosti iz Slovenije v letih od 1993 do 1998 oziroma v zvezi s tožnikovimi poskusi vračanja v nadaljnjem petletnem obdobju. Ker se upravni organ v izpodbijani odločbi do tega ni opredelil, čeprav bi se moral, so razlogi izpodbijane odločbe bistveno pomanjkljivi, lahko pa je tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost
Prosilec mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih zakon določa, da se mu brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, torej tudi pogoj oziroma svojstvo upravičenca iz 10. člena ZBPP.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16.12.2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2. ZUP člen 7.
omejitev gibanja - nezakonito prebivanje v RS - postopek odstranitve - obrazložitev odločbe - Direktiva o vračanju
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka svojo odločitev utemeljevala na določilih člena 15 (1) in (2) Direktive o vračanju, niti da bi jih pri sprejemu svoje odločitve vsebinsko upoštevala tako, da bi upoštevala načelo sorazmernosti. Prav tako tudi ni navedla svojih razlogov za sprejeto odločitev, v kolikor meni, da uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna, izostala pa je tudi obrazložitev uporabe načela sorazmernosti.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je svoji prošnji priložil delovno dovoljenje in pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil z gospodarsko družbo B. d.o.o., zato ne morejo več obstajati razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, saj iz navedenega izhaja, da tožnik očitno ni več zaposlen kot direktor pri tisti gospodarski družbi, kjer so bile zaznane kršitve. Tožena stranka pa ni utemeljila, da tožnikovo zdajšnje bivanje v Sloveniji, ko je zaposlen kot pek, vzpostavlja domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja
Določitev primernega roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji je v pristojnosti zakonodajalca. Rok treh let od uveljavitve zakona pa je po presoji sodišča tudi primeren rok za uveljavitev pravice.
dovoljenje za stalno prebivanje - po pooblaščencu vložena vloga - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih izhaja, da je prošnjo za izdajo dovoljenja na podlagi določb ZUSDDD vložil tožnik po pooblaščenki. Z izrekom izpodbijane odločbe pa je organ prve stopnje odločil o vlogi njegove pooblaščenke, zato je ta nejasna in tudi v nasprotju z obrazložitvijo, iz katere jasno izhaja, da prošnjo vlaga tožnik in ne njegova pooblaščenka. Zaradi navedene kršitve se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - družinsko podjetje - nepopolno ugotovljeno dejstva
Za prvo-tožečo stranko je prošnjo vložil njegov tast, ki je lastnik podjetja, ki ga vodi v Sloveniji in je državljan Republike Slovenije in sicer z namenom, da bi sebe zaradi zdravstvenih razlogov razbremenil in da bi podjetje prevzel družinski član glede na to, da zakoniti zastopnik podjetja nima moških potomcev. Poleg dopisa, v katerem je zastopnik podjetja C.C. prepričljivo opisal ozadje in razloge za prepis lastništva in zaposlitev prvo-tožeče stranke, je zastopnik podjetja (sedaj drugotožeče stranke) v potrditev svojih navedb predložil tudi dokaz, in sicer zaključno odpustnico iz ambulante z dne 26. 10. 2011. Tožena stranka teh dejstev v dokazni oceni ni upoštevala.
ZTuj-2 člen 20, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 214, 237.
tujec - vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - z namenom pridobitve vizuma sklenjena zakonska zveza - obrazložitev odločbe
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je v primeru tožnika podana upravičena petletna odsotnost iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD, glede izpolnjevanja nadaljnjega pogoja, da bi se lahko štelo, da je podano dejansko življenje v Republiki Sloveniji, to je poskusa vračanja v obdobju nadaljnjih petih let, pa tožnik ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da bi se v nadaljnjem obdobju petih let poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Neporavnane davčne obveznosti tožnika iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika, so takšne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno domnevati, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Sodišče sicer pritrjuje tožbenemu stališču, da zgolj dejstvo, da prosilec za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje v Republiki Sloveniji ni plačal vseh zapadlih davčnih obveznosti, samo po sebi ne zadošča za utemeljitev zavrnitve njegove prošnje iz razloga po peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, vendar izpodbijana odločba ne temelji na takšnem stališču. Iz njene obrazložitve je razvidno, da tožnik davčnih obveznosti ne poravnava od decembra 2007. Dejstvo, da je bilo v preteklosti tožniku kljub obstoju davčnega dolga izdano dovoljenje za prebivanje oz., da je bilo to podaljšano, samo po sebi ne pomeni, da bi mu moralo biti podaljšano tudi tokrat. Nasprotno, kaže na to, da je toženka prav zaradi večletnega obstoja dolga tokrat utemeljeno odločila drugače. Zato je neutemeljen očitek o arbitrarnosti izpodbijane odločitve.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko neprekinjeno življenje v Republiki Sloveniji - kriva izpovedba priče - obnova postopka
Po 149. členu ZUP je upravni organ glede vprašanja, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je toženec spoznan za krivega. Pri tem gre lahko za katerokoli kaznivo dejanje, ki je v vzročni zvezi z izdano dokončno odločbo, in ki je vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja ali pa sicer na vsebino dispozitiva izdane odločbe. V skladu z navedenim je bil torej upravni organ vezan na ugotovitev, da so priče krivo izpovedale v upravnem postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje tožeče stranke glede njenega dejanskega neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji.
omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - prosilec za azil
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da je tožnik tujec, ki se tu nezakonito nahaja brez dovoljenja za prebivanje po tem, ko je bila zavrnjena njegova prošnja za mednarodno zaščito z odločbo, ki pa ni postala pravnomočna in izvršljiva. Med listinami upravnega spisa se nahaja sklep Upravnega sodišča RS št. I U 1390/2014-13 z dne 21. 11. 2014, s katerim je sodišče z izrekom pod točko 1 ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in z izrekom pod točko 2 razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti sodbe št. I U 1390/2014-7 z dne 15. 10. 2014, zoper katero je bila vložena tožnikova pritožba, za katero se je naknadno, to je po izdaji uvodoma navedene izpodbijane odločbe izkazalo, da je pravočasno vložena. Ker ima tožnik status prosilca za azil in ne more biti še v postopku odstranitve, mu tudi ne more biti izrečen ukrep odvzema svobode po ZTuj-2.
tujec - dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožena stranka je pravilno pojasnila, zakaj po njenem mnenju obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik ne namerava pridobiti dovoljenja skladno z namenom, zaradi katerega je za dovoljenje zaprosil, saj bi sicer vedel osnovne podatke o podjetju, katerega lastnik in direktor je.