državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Neprimerna je obrazložitev prvostopnega organa, da osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki vežejo tožnika na Republiko Slovenijo, niso tako močne, da bi imenovanega odvrnile od storitve prekrškov in kaznivih dejanj. Drugi odstavek 3. člena ZUSDDD namreč upravnemu organu nalaga, da upošteva čas tožnikovega prebivanja v državi, osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi jih zanj povzročila zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, ne glede na to, da je bil obsojen za kaznivo dejanje na zaporno kazen nad treh let.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v RS izkazovala s tremi plačilnimi listami o prejemu plače za mesec oktober, november in december 2013. Iz teh plačilnih list je razvidno, da je tožnica prejemala plačo v neto znesku, s katerim je presegala zakonsko zahtevan znesek 265,22 EUR. Iz spisovnih podatkov je razvidno tudi, da je tožničin delodajalec kot izplačevalec dohodka pristojnemu davčnemu organu predložil REK obrazec za navedene tri mesece in sicer sproti za vsak mesec posebej.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 29. 7. 2014, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve oziroma izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Ni pa izpolnil nadaljnjega pogoja, določenega v ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Ta je začel veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi tožnik moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013.
tujec - omejitev gibanja - ponovni postopek - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je sicer navedla razlog za izdajo ukrepa in sicer, da je tožnica vložila zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, vendar pa ta razlog ni v skladu s pravom EU in je zato nezakonit. Tožena stranka namreč ni ugotovila pravno relevantnih dejstev, da je tožnica vložila zahtevo za uvedbo ponovnega postopka samo zato, da bi odložila ali onemogočila izvršitev odločbe o vrnitvi. Poleg tega bi tožena stranka v obrazložitvi akta morala utemeljiti tudi, zakaj v konkretnem primeru ne bi bil legitimen cilj ukrepa zadovoljen že z uporabo milejšega ukrepa nastanitve izven centra. Gre za bistveno pomanjkljivost obrazložitve z vidika načela sorazmernosti oziroma objektivne nujnosti ukrepa.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravnomočna obsodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami
Že zgolj ena obsodilna sodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko zadostuje za zavrnitev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje. Prvostopenjski organ je v zadostni meri obrazložil, zakaj je zgolj to okoliščino upošteval kot zadosten razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja, saj je pojasnil, da je upošteval predvsem težo kaznivega dejanja, še zlasti to, da je šlo za promet z drogami heroin in kokain ter da je splošno znano, kakšne učinke ima droga za zdravje ljudi, upošteval je tudi to, da je šlo za delovanje v organizirani skupini ter majhno časovno distanco od zaključka prestanka kazni.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - poznavanje slovenske zakonodaje
Tožeča stranka je na zaslišanju sama izpovedala, da je družbo, katere 100% lastnik je, ustanovil njen brat, ki je pooblaščen tudi za zastopanje družbe, v kateri bo tožeča stranka delala kot navadni delavec, in sicer na gradbiščih na lokacijah, ki so odvisne od samega dela. Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bi tujec, ki bo prišel v Republiko Slovenijo začasno opravljati nekvalificirana ali kvalificirana dela, podrobno poznal slovensko zakonodajo, zato je po mnenju sodišča preveritev izpolnjevanja pogoja podreditve slovenskemu pravnemu redu treba omejiti na realno in pričakovano delo, ki ga bo tujec opravljal in zaradi česar je vložil prošnjo.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pogojna obsodba - oderuštvo
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Prvostopenjski organ je z vidika 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD štel za odločilne okoliščine in sicer, da bi tožnik lahko podal prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, da ni predložil dokazila o zavrnitvi vstopa v Slovenijo in da neverodostojna trditev tožnika, da ga je policija prisilila, da je zapustil Slovenijo, kar je tožena stranka, upravičeno ugotovila, vodi k sklepu, da so vse trditve tožnika neverodostojne – tudi tiste glede poskusov vračanja v Slovenijo. To je preveč restriktivno zavzeta dokazna ocena na podlagi preveč restriktivne razlage določila 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir ni v zadostni meri ugotavljala in upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v naslednjem petletnem obdobju poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
ZUSDDD člen 1, 1č. ZUP člen 146, 237, 237/2, 237/2-3.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
Po določbah 146. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki omogočiti, da sodeluje pri izvedbi dokazov oziroma, da se seznani z uspehom dokazovanja. Iz spisovnih podatkov in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku v postopku sicer dana možnost, da se pred izdajo odločbe izreče o določenih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar pa je hkrati razvidno tudi, da tožnik ni imel možnosti sodelovanja pri izvedbi dokazov-zaslišanja prič, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal zaslišanje teh prič, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da tožnik v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
ZTUJ-2 člen 64, 67, 67/4. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7, 7/2. Pravilnik o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša člen 3.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev - razlogi za podaljšanje roka - Direktiva o vračanju - pravica do izjave
Institut prostovoljnega vračanja ni nekaj, kar bi bilo v diskreciji upravnega organa, ampak gre za pravno upravičenje tujca in pravno upravičenje tujca je tudi, da mu pristojni organ lahko, kadar je to potrebno, obdobje za prostovoljni odhod podaljša za ustrezno obdobje, ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera, kot so dolžina prebivanja, šoloobvezni otroci ter druge družinske in socialne vezi.
Drži, da 3. člen Pravilnika o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša ne predvideva razloga varovanja otrokovih koristi ali združevanja družine kot možne podlage za ugoditev prošnji za podaljšanje roka, vendar pa navedeno določilo niti ni koncipirano tako, kot zmotno ugotavlja prvostopenjski organ, da Pravilnik taksativno določa, kateri razlogi oziroma okoliščine so lahko podlaga za podaljšanje prošnje.
Če se je tožena stranka spustila v ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja glede obstoja družinskih vezi, in prav je, da se je v to spustila, saj gre za zakonit razlog, na podlagi katerega tujec lahko prosi za podaljšanje roka, potem bi bilo prav in potrebno, če tožena stranka tožniku ni verjela, da bi mu dala možnost, da se izreče o dvomu glede očetovstva in glede uresničevanja pristnega družinskega življenja na podlagi tesni osebnih in čustvenih vezi.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal njihovo zaslišanje, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov spisa izhaja, da upravni organ v upravnem postopku tožniku (ki v tožbi zanika, da bi sam odjavil stalno prebivališče) ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnil o ključni sporni okoliščini, to je glede depeše SUB Banja Luka z dne 7. 2. 1992, na katero je oprl svojo odločitev. S tem je upravni organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZTuj-2 člen 2, 3, 76, 76/1, 78, 78/1, 78/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-1, 64, 64/1, 64/1-4. ZUP člen 7.
tujec - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Pridržanje je upravičeno zgolj z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Slednje pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni izrecno navedeno, oziroma ni bilo ugotovljeno pred izdajo izpodbijane odločbe. Prav tako tudi ni konkretno navedeno, ali so tovrstne pravno relevantne dejanske okoliščine v tožnikovem primeru sploh izkazane, še zlasti glede na dejstvo, ki izhaja iz same izpodbijane odločbe in med strankama ni sporno, da je tožnik vložil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar pomeni, da je v konkretnem primeru izostala obrazložitev uporabe načela sorazmernosti.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je Republiko Slovenijo zapustila pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in se ni vrnila dvajset let. Navedeno pomeni, da ni podan upravičen razlog za odsotnost iz Republike Slovenije po prvi alinei tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
ZTuj-2 člen 4, 4/2, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 62, 62/1, 62/7.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu - jezik v postopku
Šele na podlagi vseh okoliščin, v katerih je prišlo do tožničinega nezakonitega bivanja v Sloveniji (po njenih pojasnilih v tožbi naj bi jo pri tem vodile otrokove potrebe oz. njegova korist), bo mogoče sprejeti stališče o tem, ali njeno ravnanje daje podlago za domnevo, da se tudi v bodoče ne bo podrejala pravnemu redu RS.
Stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, ima pravico spremljati njegov potek po tolmaču, in sicer tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V konkretnem primeru ni sporno, da tožnik že od leta 1970, ko se je zaposlil v Nemčiji, ne živi v Republiki Sloveniji. Tudi ni sporno, da se po letu 2007, ko se je upokojil, vse do vložitve predmetne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni poskušal vrniti v Republiko Slovenijo. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in prvega odstavka 1. č člena ZUSDDD in da zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje - obrazložitev odločbe
Med strankama ni sporno, da je prvostopenjski organ podatke o (treh) predlaganih pričah prejel dne 4. 3. 2014, to je pred dnem izdaje izpodbijane odločbe. Zato bi moral predlagano zaslišanje prič pri svoji odločitvi tudi upoštevati in ga oceniti. Navedel je sicer, da zaslišanje prič, glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik do leta 1993 živel v Sloveniji, ni potrebno, vendar pa je s tem ugotovil le izpolnjevanje pogoja tožnikovega dejanskega življenja v Sloveniji do leta 1993, kar v zadevi niti ni sporno. Ni pa se opredelil do tega, zakaj zaslišanje predlaganih treh prič v zvezi z izpolnjevanjem pogoja tožnikovega dejanskega življenja v Sloveniji ni potrebno za obdobje po letu 1993 oziroma po izkazanem petletnem obdobju tožnikove upravičene odsotnosti iz Slovenije v letih od 1993 do 1998 oziroma v zvezi s tožnikovimi poskusi vračanja v nadaljnjem petletnem obdobju. Ker se upravni organ v izpodbijani odločbi do tega ni opredelil, čeprav bi se moral, so razlogi izpodbijane odločbe bistveno pomanjkljivi, lahko pa je tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.