tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Tožnikove pavšalne navedbe o posegu v pravico do družinskega življenja v obravnavanem primeru ne morejo pretehtati pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja, s čemer se zagotavljata javni red in nacionalna varnost.
ZTuj-2 člen 33, 34, 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUS-1 člen 32.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev postopka - upravni spor - začasna odredba
Predmet spora je odločba, s katero je tožena stranka odločila o prošnji prve tožeče stranke kot delodajalca za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje druge tožeče stranke v RS zaradi zaposlitve ali dela, in sicer tako, da je prošnjo delodajalca zavrnila, četudi je ugotovila, da so za izdajo zaprošenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 33. in 34. člena v povezavi s 1. odstavkom 37. člena ZTuj-2. Sodišče se strinja tožečo stranko, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva oziroma protislovna v tolikšni meri, da pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Za zaključek, da pri drugi tožeči stranki obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS, bi bilo treba raziskati še nadaljnje relevantne okoliščine. Tožeči stranki pred izdajo odločbe tudi ni bila dana (učinkovita) možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki utegnejo vplivati na zavrnilno odločitev o stvari, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče je s sodbo (1. točka izreka) že odločilo o tožbi v tem upravnem sporu ter odpravilo izpodbijani upravni akt in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki. Učinki pravnomočnosti sodbe nastopijo z njeno vročitvijo strankam, zato v tem primeru tožeča stranka ne izkazuje (več) verjetnosti, da bi z izvršitvijo oziroma pravnim učinkovanjem izpodbijanega upravnega akta nastala takšna težko popravljiva škoda, ki bi jo sodišče z izdajo zahtevane začasne odredbe lahko preprečilo oziroma odvrnilo. Zato je sodišče takšno zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V zadevi ni sporno, da je tožnik zapustil Republiko Slovenijo konec leta 1991 oziroma v začetku leta 1992. Zato je pravilen zaključek upravnih organov, da je tožnik Republiko Slovenijo zapustil pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in torej ni podana nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ko se kljub odsotnosti šteje, da je pogoj dejanskega življenja izpolnjen.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje v RS
V obravnavanem primeru, v katerem se izpodbija odločba, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnice za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS po ZUSDDD, je sporno, ali je tožnica uspela dokazati pogoj dejanskega prebivanja v RS, oziroma ali je uspela dokazati, da se je dovolj potrudila, da bi se poskušala vrniti v Slovenijo tudi po preteku prvega petletnega obdobja, ko ji je upravni organ priznal upravičeno odsotnost. Ta pogoj je treba obravnavati kot širok spekter ravnanj prosilca in ga presojati preko vseh njegovih aktivnosti. Do kolikšne mere je bila tožnica po letu 1997 aktivna v smislu vrnitve v RS in nadaljevanja dejanskega življenja v njej, bo moral prvostopenjski organ v ponovnem postopku ugotoviti z izvedbo predlaganega dokaza, to je z zaslišanjem predlagane priče.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje
V konkretni zadevi obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne posluje, na naslovu, na katerem je bilo podjetje ustanovljeno in na katerem naj bi tožnik bival, pa ni mogoče niti bivanje niti poslovanje. Tožena stranka je zato pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/1-7. ZUP člen 9, 35, 62, 62/1, 146, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - jezik v postopku - izločitev uradne osebe - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave
Predmet spora je odločba, s katero je toženka zavrnila prošnjo (tožnikovega delodajalca) za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tožniku v RS zaradi zaposlitve ali dela ter odločila še, da je tožniku prepovedan vstop v državo v trajanju 1 leto po pravnomočnosti te odločbe.
To, da je v postopku sodelovala uradna oseba, ki je predhodno v drugem upravnem postopku za izdajo dovoljenja za prebivanje tožniku v RS izdala zavrnilno odločbo, samo po sebi ne pomeni izločitvenega razloga.
Vse občevanje upravnega organa in strank v postopku je pravilno potekalo zgolj pisno v slovenskem jeziku.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je obrazložitev odločitve v tolikšni meri protislovna in pomanjkljiva, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Poleg tega tožniku pred izdajo odločbe niso bila predočena dejstva, na podlagi katerih je toženka sklepala, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki utegnejo vplivati na odločitev, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
ZTuj-2 člen 127, 127/8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZUS-1 člen 20, 20-3.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja - zavrženje prošnje - tožbena novota
Tožeča stranka je vstopila v Republiko Slovenijo leta 1998, kar je tudi sama navedla na obrazcu prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilen zaključek, da prošnje z dne 29. 10. 2012 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana ni vložila v predpisanem roku iz osmega odstavka 127. člena ZTuj-2, torej pred potekom 3-mesečnega dovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji, zato je bilo le to potrebno kot prepozno zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
dovoljenje za začasno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - razlogi za razveljavitev - nezadostna sredstva za preživljanje
Tožena stranka je vpogledala v uradne evidence in skladno z določbami ZUP vabila tožečo stranko na zaslišanje, na katerem bi lahko pojasnila vse okoliščine in dejstva ki so pomembna za odločitev v tej zadevi. Kljub dvakratnemu vabilu (dne 29. 3. 2013 in 19. 4. 2013, ki ji je bilo vročeno dne 26. 4. 2013) se ni odzvala na vabilo. Zato je tožena stranka pravilno, ob upoštevanju podatkov iz uradnih evidenc, ugotovila, da tožeča stranka nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, saj zanjo niso bili za meseca februar in marec predloženi REK obrazci, ki izkazujejo izplačilo dohodkov zaposlenim v gospodarskih družbah.
ZUSDDD člen 1, 1/1, 1č, 1č/4. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 237, 237/2, 237/2-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje v RS - dokazovanje poskusa vrnitve v RS - zaslišanje priče - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
V zadevi je sporno, ali je tožnik uspel dokazati pogoj dejanskega prebivanja v Sloveniji, oziroma, ali je uspel dokazati, da se je poskušal vrniti v Slovenijo. Navedeno je tožnik dokazoval s tem, da si je ves čas poskušal najti zaposlitev. Prvostopenjski organ je o tem poleg tožnika zaslišal več prič, tudi pričo B.B., ki jo je nato tudi ponovno zaslišal, vendar pa po tem tožniku ni dal dodatnega roka, da se do izjave te priče izjasni. Iz obrazložitve odločbe tudi ni razvidno, zakaj organ pravno relevantnih dejstev, ki jih je navedla omenjena priča, ni štel v prid zahtevku tožnika. Ta zato utemeljeno opozarja, da je prišlo do kršitev pravil postopka.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - otrok izbrisane osebe - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožena stranka je v tej zadevi nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj ni ugotovila razlogov, zaradi katerih tožnik od meseca novembra 1992 ni več živel skupaj z materjo V RS. Če je namreč za njegovo odsotnost vzrok izbris njegove matere iz registra stalnega prebivalstva, je po presoji sodišča lahko podana upravičena odsotnost iz razloga določenega v 1. alinei 1.č člena ZUSDDD.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Ravnanje tožeče stranke v zvezi z nepravilnim izpolnjevanjem davčnih obveznosti izkazuje domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Upravni organ je zato njeno prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zavrnil skladno s 5. alinejo prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
ZTuj-2 člen 14, 14/4, 90, 90/3, 117, 117/1, 127, 127/3, 127/7, 128, 128/1, 128/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 135, 135/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
dovoljenje za začasno prebivanje - prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu - družinski član slovenskega državljana - rok za vložitev prošnje - ustavitev postopka - zavrženje prošnje - pravica do zasebnega in družinskega življenja - upravni spor - odprava izpodbijanega akta - odprava drugega akta
Izpodbijani sklep, s katerim je bila zavržena tožnikova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana (tožnikovo ženo), je preuranjen in s tem nezakonit, saj prvostopenjski organ pravočasno vložene prošnje ni vsebinsko obravnaval, ker je zmotno ocenil, da ni (bil) izpolnjen pogoj za začetek postopka, to je pravočasnost vložene prošnje. Ob upoštevanju navedb tožnika, ki je na glavni obravnavi konsistentno izpovedal, da ni nikoli umaknil svojega predhodnega zahtevka za izdajo dovoljenja, je sodišče presodilo, da je nezakonit ne zgolj izpodbijani sklep, temveč tudi predhodni sklep o ustavitvi postopka (ki ga je organ izdal ob sklicevanju na prvi odstavek 135. člena ZUP, po katerem se postopek ustavi, če je bil začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo), ki ga je prav tako treba odpraviti. Ko bo odločal o prošnji v ponovljenem postopku, bo pristojni organ moral upoštevati tudi pravico do zasebnega in družinskega življenja.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - izročitev tujca - upravni spor - začasna odredba - učinkovito sodno varstvo
Tožnik utemeljeno opozarja, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda. Tožba namreč ne zadrži izvršitve odločbe in če bi bila ta izvršena še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, se tožnik v času odločanja ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije in ne bi bil več pod jurisdikcijo te države. Zgolj ugotavljanje ne/zakonitosti odločbe bi bilo za tožnika brez učinka. S tem je po ustaljeni upravno-sodni praksi izkazana škoda v zvezi z ustavno pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Sodišče je tudi presodilo, da odložitev izvršitve izpodbijane odločbe ne nasprotuje javni koristi. Da 22. 11. 2014 nastopi absolutni zastaralni rok izvršitve kazni, bo sodišče upoštevalo tako, da bo zadevo obravnavalo kot nujno in bo tudi o sami tožbi odločilo v najkrajšem možnem času.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - zadostna sredstva za preživljanje - zdravstveno zavarovanje
V času izdaje izpodbijane odločbe mož tožeče stranke ni bil zaposlen, zato ni izkazoval uradnih dohodkov za preživljanje družine ter vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve. Zaradi navedenega tudi tožeča stranka ni imela ustreznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član in izkazanih zadostnih sredstev za preživljanje. Po mnenju sodišča tožeča stranka zato ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.
ZTuj-2 člen 57, 57/3, 57/3-6,57/3-7. ZUS-1 člen 20, 20/3.
dovoljenje za stalno prebivanje - prenehanje dovoljenja za stalno prebivanje - odjava stalnega prebivališča v Sloveniji - tožbena novota
Tožnica je dne 17. 10. 2012 sama odjavila stalno prebivališče v N. in kot novo stalno prebivališče navedla Via …. Tožnica tudi ne zanika prejema dopisa Upravne enote Nova Gorica številka 214-894/2013/2 z dne 29. 5. 2013 v zadevi prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, s katerim je bila seznanjena z ugotovitvami organa prve stopnje, z določbami 6. in 7. alinee tretjega odstavka 57. člena ZTuj-2 in tudi s posledicami, ki bodo sledile, če se v odrejenem roku o ugotovitvah pomembnih za odločitev ne bo izrekla.
S tožbenimi navedbami glede zmote pri odjavi stalnega prebivališča tožnica ne izpodbija dejstva, da je poziv, v katerem je bila opozorjena tudi o pravici do tolmača, prejela in da se nanj sploh ni odzvala. To pa pomeni, da predstavljajo dejstva in okoliščine, ki jih navaja v tožbi in zanje predlaga dokaze, nedopustno tožbeno novoto.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - poziv k dopolnitvi vloge - umik zahteve - ustavitev postopka
Tožnik vlogi za podaljšanje dovoljenja ni priložil predpisanih listin in dokazil. Teh ni priložil niti po pozivu organa, zato je tožena stranka njegov molk, skladno z določbami 90. člena ZTuj-2, štela za umik zahteve.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku
Upravni organ se v obrazložitvi svoje odločbe sicer ni izrecno skliceval na to, da mu je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar pa je po presoji sodišča iz njegove obrazložitve dovolj jasno razvidno, da je odločitev v mejah prostega preudarka in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Dovolj natančno je ugotovil dejansko stanje, svojo odločitev pa je obrazložil in argumentiral, zakaj zaključuje, da so podani razlogi iz 55. člena ZTuj-2 za zavrnitev tožnikove prošnje.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - neupravičena odsotnost
Tožnik za relevantno obdobje od leta 1996 do 2001 ni uspel izkazati pogoja dejanskega življenja v RS. Ne v postopku zaslišane priče, ne predložena dokazila, niti trditev, da so tožnikovi svojci v RS pridobivali informacije o možnosti vrnitve, ne izkazujejo, da se je tožnik v relevantnem obdobju poskušal vrniti v državo in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem, niti tožnik teh ravnanj ne zatrjuje v tožbi.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - namen delati ali se zaposliti - obrazložitev odločbe
Tožena stranka presoje, da pri tožniku obstajajo razlogi za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, ki so določeni v peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, ni zadostno utemeljila. Tako ni prepričljivo pojasnila, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki utemeljujejo njeno domnevo, da tožnik v RS nima namena delati in se zaposliti, kar posledično pomeni, da je utemeljen tožbeni ugovor, da je obrazložitev izpodbijane odločbe nezadostna in da je zato ni mogoče preizkusiti.
prvo dovoljenje za začasno prebivanje - zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - prekršek - delovno dovoljenje
Veljavno delovno dovoljenje ne zadostuje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, če organ oceni, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS. 5. alineja prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 določa, da se dovoljenja za prebivanje v RS tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS. Torej niti ni potrebno, da bi bila z neko oblastveno odločbo državnega organa domneva izkazana, ampak zadostuje že to, da obstajajo razlogi za tako domnevo. Zakonodajalec je postavil zelo stroge kriterije in glede na citirano določilo ni potrebno, da bi nekdo moral biti obsojen za kaznivo dejanje oziroma odgovarjati za prekršek oziroma da bi se moral tak postopek že začeti.