ZTuj-1 člen 20, 20/1, 20/1-5, 93k, 93l, 93l/1, 93l/1-6.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma družinskemu članu slovenskega državljana - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Če je zakonska zveza sklenjena izključno zaradi pridobitve vizuma, potem v takem primeru zakonska določba 5. alineje 1. odstavka 20. člena ZTuj-1 niti ne pomeni posega v pravico do združevanja družine, ampak gre zgolj za predpisan način uresničevanja te pravice.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo sorazmernosti
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik obravnavan zaradi prekrška, prav tako ni sporno, da je globo plačal takoj na kraju samem. Sporno pa je to, ali zgolj zaradi tega prekrška obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Pri presoji, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, je treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljana tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - zadostna sredstva za preživetje - vrnitev v matično državo ali tranzit - obrazložitev odločbe
Sporni obrazec je bil izpolnjen pomanjkljivo, saj bi poleg razloga pod točko „E“ – ne poseduje ustrezne dokumentacije, ki bi potrjevala namen in pogoje bivanja morali policisti označiti tudi razlog pod točko „G“ - „ne posreduje zadostnih sredstev za preživljanje glede na obdobje in obliko bivanja ali sredstev za vrnitev v matično državo ali tranzit“. Drugostopenjski organ je navedeno pomanjkljivost v prvostopenjskem aktu odpravil, kajti na podlagi določbe 248. člena ZUP organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene (2. odstavek), v primeru pa, če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne (3. odstavek).
ZTuj-1 člen 25, 27, 32, 43, 43/1, 43/1-5, 69. ZZDT člen 4, 4/6.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožena stranka je na podlagi zaslišanja tožnika ocenila, da je moč sklepati, da ne bo spoštoval pravnega reda RS, saj obstoja dvom, da bo resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč, da je iz izjave tožnika na zapisnik z dne 10. 11. 2010 med drugim razvidno, da ne ve višine plače, da pogodbe, ki je zapisana v slovenskem jeziku ne razume in da ne ve, ali je višina osebnega dohodka sploh zapisana, nadalje ne ve, koliko zaposlenih bo imelo podjetje na začetku, poleg tega ne ve naslova sedeža podjetja. Na vprašanje, ali so mu poznane funkcije delovnega mesta, na katerem bo delal in da naj jih nekaj navede pa je odgovoril, da je njegova glavna naloga služiti denar.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve
Tožnik v postavljenem roku ni predložil zahtevanih listin, niti ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev le-teh, zaradi česar je prvostopenjski organ njegov molk utemeljeno štel za umik zahteve in zato postopek ustavil.
ZTuj-1 člen 30, 30/1, 40, 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničina mati ima dovolj sredstev za preživljanje, tožnica pa v upravnem postopku ni zatrjevala in niti dokazovala, da pokojnina, ki jo prejema mati ne zadošča za njeno oskrbo, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da dejansko stanje glede njene preživninske obveznosti do matere ni bilo pravilno ugotovljeno.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 15, 15/1, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem - podrejanje pravnemu redu rs
Za tožnika se je ugotovilo, da je zoper njega na podlagi 96. člena Schengenske izvedbene konvencije (Konvencije) razpisan ukrep zavrnitve vstopa. Ukrep so razpisali švicarski varnostni organi, zaradi različnih kaznivih dejanj, in sicer zaradi posedovanja ukradenega blaga, ponarejanja uradnih dokumentov, kršenja Zakona o prepovedanih drogah ter vožnje pod vplivom alkohola. Tožena stranka se je pred izdajo dovoljenja za prebivanje tujca pravilno posvetovala z razpisnico ukrepa in s strani švicarskih organov pridobila odgovor, da ne želi, da se tožnik nahaja na ozemlju schengna in prav tako ne želi, da se imenovanemu izda dovoljenje za prebivanje na schengenskem ozemlju. Glede na določbo 1. odstavka 25. člena Konvencije pogodbenica upošteva interese pogodbenice, ki je ukrep razpisala. V obravnavani zadevi tožnik ob podaji prošnje humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti ni uveljavljal, zato tožena stranka dovoljenja tožniku za prebivanje, upoštevaje interes pogodbenice, na tej podlagi ni mogla izdati. Pravilno pa je postopala, ko je glede na namen vložitve prošnje upoštevala tudi dolžino tožnikovega prebivanja v državi in presojala njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na RS, ob dejstvu, da je poročen s slovensko državljanko, prav tako pa tudi, ali bi tožnikovo prebivanje pomenilo nevarnost za javni red in varnost RS.
Vsakdo, ki želi prebivati v zanj tuji državi se mora seznaniti s pravnim redom države in ukreniti vse, da bo njegovo bivanje v državi formalno urejeno. Zato že ravnanje tožnika, ko svojega statusa prebivanja ni ustrezno uredil, kaže na to, da obstaja utemeljen sum, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Tožena stranka je na podlagi tožnikovih ravnanj pravilno sklepala, da pri njem obstaja vzorec obnašanja, ki kaže, da pravnega reda RS ne bo spoštoval. Tožnik nasilja nad svojo soprogo ni zanikal, dejstvo, da so se med njima zadeve uredile, pa na odločitev in presojo sodišča ne vpliva. Tožena stranka je vse opisane okoliščine pri svoji odločitvi pravilno ocenila, prav tako tudi, da zaradi neizdaje dovoljenja finančno oziroma socialno stanje družine ne bo ogroženo.
tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja - sklep o nastanitvi v centru za tujce - učinek ustavne odločbe - učinek direktive - doktrina lojalne razlage
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce.
Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je bila z območja Republike Slovenije upravičeno odsotna le pet let, glede svoje nadaljnje odsotnosti pa ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbah ZUSDDD.
ZTuj-1 člen 9, 13. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 20, 20/1.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za gibanje tujcev, za katere se ne zahteva vizum - prvi vstop na schengensko območje
Med strankama je sporno vprašanje razlage določil ZTuj-1 v povezavi z določili Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki med drugim v členu 20 (1) določa, da se tujci, za katere se ne zahteva vizum, lahko prosto gibljejo na ozemljih pogodbenic največ 3 mesece v obdobju 6-ih mesecev od prvega vstopa, če izpolnjujejo pogoje za vstop iz člena 5 (1) (a), (c), (d) in (e). Razlago pojma „prvi vstop“ je podalo SEU v zadevi C-241/05 in nanjo se opira tudi odločitev tožene stranke.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Samo dejstvo, da si je tožnik urejal podlago za bivanje v tujini, ne more biti odločilen argument za ugotovitev, da ni imel resnega namena vrniti se v Slovenijo, če se je poskusil vrniti in je to v zadostni meri izkazano, pa mu to ni uspelo iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Tožena stranka bo morala celovito, ne pa selektivno, upoštevati tudi dejstva v zvezi s »središčem življenjskih interesov« na podlagi »osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave«, katere je tožnik zatrjeval v postopku, in ki govorijo njemu v prid. To zahteva načelo materialne resnice in proste dokazne ocene.
dovoljenje za stalno prebivanje - začasna odredba - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Tožena stranka ni podala odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe in tako ne oporeka tožnikovi opredelitvi družine, ki jo ima v Sloveniji oziroma da bi izvršitev izpodbijane odločbe pomenila sorazmeren poseg v pravico tožnika do zasebnega in družinskega življenja. Med strankama ni sporno, da tožnik spada med t.i. izbrisane, zato gre po mnenju sodišča za pravno relevantno škodo v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1, ki bi nastala, če bi se izpodbijana odločba začela izvrševati pred koncem sodnega postopka. Tožnik je škodo v zadostni meri tudi izkazal. Ob predložitvi upravnih spisov sodišče tudi ni dobilo nikakršnega zagotovila, da pristojni organi izvršujejo izpodbijani akt tako, da po izkazani vročitvi stranki tožniku pristojni organ izda tudi odločbo po ZTuj-1, kjer mu določi konkreten rok za prostovoljno zapustitev Slovenije; pa tudi če bi sodišče takšno zagotovilo tožene stranke dobilo, ni podlage v zakonu za stališče, da tožnik ni upravičen tudi v povezavi z izpodbijanim aktom zahtevati izdaje začasne odredbe.
ZTuj-1 člen 32, 43, 43/1. ZUP člen 62. ZZDT člen 4.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - dovoljenje za delo - jezik v postopku
Tožniku je izdano dovoljenje za delo za opravljanje poslovodne funkcije, kar v zadevi ni sporno, dejansko pa opravlja dela in naloge zidarskega pomočnika. To dejstvo je upravni organ ugotovil po opravljenem zaslišanju tožnika. S tem tožnik krši določbo 6. točke 4. člena ZZDT, ki določa, da sme tujec v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje.
Glede na določbo 7. odstavka 62. člena ZUP ima stranka pravico spremljati postopek po tolmaču, vendar mora zahtevo po zagotovitvi tolmača sama izraziti. Upravni organ ni dolžan zagotoviti tolmača po uradni dolžnosti, če stranka te zahteve ne izrazi, to še posebej v obravnavani zadevi, ko je tožnik nedvoumno povedal, da je zaradi nerazumevanja slovenskega jezika s seboj pripeljal prijatelja. V kolikor tožnik in njegov prijatelj nista razumela slovenskega jezika in vprašanj, ki so bila tožniku postavljena, bi tekom zaslišanja to tožnik lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume.
Uredba o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev člen 4. ZZDT člen 8, 8/16, 29.
zaposlitev tujca - dovoljenje za zaposlitev tujca - prijava dela tujca - nerealizirana delovna dovoljenja - zavrnitev izdaje novih delovnih dovoljenj
Tožniku je bilo dne 1. 6. 2009 izdanih šest delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, vendar tujcev v roku iz 29. člena ZZDT ni prijavil v socialno zavarovanje, niti ni roku iz 16. odstavka 8. člena ZZDT vrnil njihovih delovnih dovoljenj. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku izdaja dovoljenja za zaposlitev tujca zavrne, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. člena Uredbe, saj v preteklem letu z izdanimi dovoljenji za zaposlitev tujcev ni ravnal v skladu z ZZDT.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - načelo zaslišanja stranke
V konkretnem primeru je tožnik šele v tožbi v upravnem sporu dobil možnost, da se izrazi o stališčih tožene stranke in pridobljenih informacijah, šele v tožbi je imel možnost predložiti svoje dokaze. V kolikor bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke, bi tožnik dokaze, ki jih je predložil v upravnem sporu, lahko predložil upravnemu organu, ki bi se do njih moral opredeliti, tako pa je svojo odločitev oprl le na dokaze (informacije), ki jih je sam pridobil. Zato je neutemeljen očitek tožniku, da je zgolj navajal okoliščine, katerih pa ni podkrepil z verjetnimi dokazi, saj v upravnem postopku te možnosti niti ni imel. Tožena stranka bi zato morala pred izdajo odločbe tožnika seznaniti s prav vsemi informacijami, ki jih je pridobila od organov Vzhodne republike Urugvaj in tožniku dati možnost, da o tem izrazi svoje stališče in predloži morebitne dokaze.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - tuja pravnomočna obsodba za kazniva dejanja
Prvostopenjski organ je utemeljeno sklepal, da če je bil tožnik štirikrat obsojen za kazniva dejanja v matični državi in dvakrat pravnomočno kaznovan za prekršek zoper javni red in mir v Sloveniji, obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožniku šele tokrat pravnomočne obsodbe upoštevala kot razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je to nova okoliščina, ki je prej še ni bilo, in sicer sta obe odločitvi o prekršku postali pravnomočni po zadnjem podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje in pred vložitvijo prošnje za ponovno podaljšanje bivanja.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - delo brez delovnega dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Tožnik, ki je tujec, ima delovno dovoljenje za opravljanje poslovodne funkcije pri A.A. s.p., vendar dela prokurista ne pozna in bi pri delodajalcu opravljal delo peka, za katerega nima delovnega dovoljenja. Takšna dejstva pa predstavljajo utemeljeno podlago za sklep, da se tujec, ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - neporavnane davčne obveznosti
Upravni organ prve stopnje je pravilno presodil, da pri tožeči stranki obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Kot samozaposleni tujec v gradbeništvu A.A. s.p. je namreč kršila določbe 29.a člena in 16. odstavka 8. člena ZZDT, v zadevi pa tudi ni sporno, da v času izdaje izpodbijane odločbe ni imela poravnanih svojih davčnih obveznosti.
ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248. ZUS-1 člen 36, 36/6.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljanov tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - obrazložitev odločbe - pravni interes za tožbo
Že v prvostopenjskem aktu je potrebno pisno navesti, kateri so razlogi za zavrnitev ter zakaj prvostopenjski organ ne sprejema odgovora zavrnjene osebe na te razloge. Razlogi so lahko dovolj natančni le, če se pri odločitvi na samem obrazcu vpiše vse, kar je zgoraj navedeno.
Tožnica se že ob vložitvi pritožbe ni več nahajala v Centru za tujce, njen interes za izpodbijanje tega sklepa pa je lahko zgolj v tem, da v centru ne bi bila več nastanjena. Zaradi tega tudi morebitna ugoditev tožbi v tem delu njenega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala. Izpodbijani sklep o nastanitvi v Centru za tujce torej ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnice, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.
Tožena stranka, ki je postopek začela po uradni dolžnosti na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28. Tožnik je bil sprejet v državljanstvo z odločbo z dne 23. 5. 2001, ki mu je bila osebno vročena dne 5. 6. 2001, tako da je od tega dne dalje državljan Republike Slovenije, do navedenega datuma pa je na podlagi 13. člena Ustavnega zakona užival enakopraven status z državljani Republike Slovenije (z izjemo možnosti nakupa nepremičnin).