ZUS-1 člen 4. URS člen 19, 22, 25, 32, 34, 35, 53, 55. ZTuj-1 člen 47, 50, 50/4, 50/5.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - odstranitev tujca iz države - izdaja odločbe - varstvo osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - svoboda gibanja
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države.
Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
ZTuj-1 člen 27, 27/7, 43, 85. ZUP člen 66, 139, 140, 141, 144, 144/1, 237, 237/2.
dovoljenje za stalno prebivanje - skrajšani ugotovitveni postopek - dovoljenje za začasno prebivanje - kršitev pravil postopka
Ugotovitev prvostopnega organa, „da prosilec nima več veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, saj mu je dne 17. 7. 2008 pretekla veljavnost zadnjega izdanega dovoljenja za začasno prebivanje“ je preuranjena in protislovna ob trditvi v obrazložitvi, da tožnik „izdanega mu dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo od dne 4. 8. 2008 do dne 3. 8. 2009 vse do preteka njegove veljavnosti ni prevzel iz razlogov, ki jih tožena stranka ni ugotavljala“.
Tožnik je imel zaradi uporabe skrajšanega ugotovitvenega postopka dejansko možnost šele v tožbi, da se udeležuje ugotovitvenega postopka in da poda svojo ustno izjavo glede dejstev, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve ter izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njegovimi navedbami.
ZTuj-1 člen 27, 27/3, 32, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 248, 248/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1, 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - vloga za podaljšanje dovoljenja - obrazložitev odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev pravil postopka
Upravna organa sta svojo odločitev oprla na nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker sta prezrla odločbo ZZZS z dne 18. 3. 2010 (iz katere izhaja, da se tožniku odloži plačilo dolga iz naslova prispevkov za obveznost zdravstveno zavarovanje za čas 12 mesecev) oziroma se do navedenega dokaza nista opredelila niti nista njegove vsebine povzela v svojo obrazložitev. Prav tako pa se organ ni opredelil še do štirih listin izdajatelja ZZZS. Ker se tožena stranka do navedenih listin ni opredelila, niti ni ocenila njihove dokazne vrednosti je utemeljen tožbeni ugovor nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in ugovor bistvenih kršitev pravil upravnega postopka.
molk organa - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi gre za dvostopenjski upravni postopek, kjer je s posebnim predpisom, to je ZUS-1, določen rok, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o predmetni zadevi. Tožnik odločitve o prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana slovenske državljanke, ni prejel vse do vložitve tožbe z dne 5. 10. 2010, prav tako pa ni o pritožbi zaradi molka organa prve stopnje odločila tožena stranka kot pristojni drugostopni organ niti po dodatnem pozivu tožnika z dne 10. 9. 2010, niti po izteku 7-dnevnega roka od datuma vložitve te zahteve in tudi ne vse do vložitve predmetne tožbe z dne 5. 10. 2010 oziroma vse do odločitve sodišča v tej zadevi.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje tujca
Tujci, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 41. člena ZTuj-1, morajo najprej pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, izpolniti pa morajo tudi druge predpisane pogoje.
prisilna odstranitev tujca - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - pogoj za nadomestitev obvezne nastanitve tujca v centru z milejšimi ukrepi
Upravni organ je glede na ugotovljena dejstva, da tožnik po pravnomočno končanem postopku mednarodne zaščite ni prostovoljno zapustil RS, odredil nastanitev v Centru za tujce. V kolikor tožnik meni, da zaradi slabega psihičnega stanja izpolnjuje pogoje za milejši ukrep, določen v 59. členu ZTuj-1, lahko iz tega razloga vloži prošnjo, da se njegova nastanitev v Centru za tujce odpravi.
Upravni organ se je v zadostni meri opredelil do pridobljenih poročil o aktualnih razmerah v tožnikovi matični državi. Tožnik pa ni dovolj jasno izkazal dejanj, na podlagi katerih bi tako upravni organ kot sodišče lahko presodila, da njegova vrnitev v izvorno državo ni mogoča. Zgolj navedbe, da mu grozijo tako fizično kot psihično ter da je tarča posmeha in številnih opazk, pa ne dosegajo standarda ogroženosti iz 51. člena ZTuj-1. Različna poročila sicer lahko kažejo na določene probleme glede verske svobode manjšinskih verskih skupnosti, vendar ne pomenijo takšne okoliščine, ki bi narekovale prepoved prisilne odstranitve tujca.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - dopolnilna odločba - ugotovitev stalnega prebivanja
Predmet spora je dopolnilna odločba, s katero je ugotovljeno, da se šteje, da je imel tožnik v RS dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 23. 11. 1993 na naslovu A. Navedenih podatkov tožnik v tožbi ne izpodbija, poleg tega pa ne uveljavlja nobenega izmed tožbenih ugovorov v smislu določil 1., 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem
Tožnik je na ustnem zaslišanju navedel, da je zapustil Republiko Slovenijo že meseca maja 1990, in vse do leta 2008, ko je vložil predmetno prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni nikoli zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. V Slovenijo se do leta 2008 ni več vrnil. Razlog za dolgoletno odsotnost tožnika izven Republike Slovenije je tudi v njegovi sferi in zaradi tega niso bile ves čas podane okoliščine, ki bi mu preprečevale nadaljnje bivanje v Slovenije. Te okoliščine bi morale biti ves čas podane, da bi bilo možno sprejeti stališče, da so bili razlogi za odsotnost izven njegove sfere. Tožnikova 17 letna odsotnost iz Republike Slovenije je tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Možnost tožnika, da se izjavi o bistvenih elementih zadeve pred izdajo odločbe ni sama sebi namen, ampak ta ustavno-pravni standard z vidika ZUP pomeni, da mora tožena stranka upoštevati in vzeti v presojo tudi dejstva, ki jih v postopku navede tožnik. Tožena stranka mora namreč zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločitev, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ne pa da tožena stranka v dokazno oceno vključi le dejstva, ki govorijo proti tožnikovemu zahtevku.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep o dovolitvi obnove postopka je bil izdan po uradni dolžnosti. Ker je obnova izredno pravno sredstvo, je dopustna le ob pogojih, ki jih ZUP taksativno določa kot obnovitvene razloge. Ker iz obrazložitve ni razvidno, na katerih podatkih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, so razlogi izpodbijanega sklepa pomanjkljivi do tolikšne mere, da ni mogoč njegov preizkus glede pravilnosti in zakonitosti odločitve. Takšna bistvena pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa narekuje njegovo odpravo in vrnitev v ponovno odločanje toženi stranki.
ZTuj-1 člen 32, 32/5, 43, 43/1, 43/1-7, 52. URS člen 14, 14/2. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 138, 138/1.
dovoljenje za prvo prebivanje v RS - dovoljenje za prvo prebivanje v RS zaradi zaposlitve ali dela - načelo enakosti pred zakonom - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - načelo zaslišanja stranke - varstvo pravic strank
Splošno načelo enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave je obvezujoče pravno načelo tudi za upravne organe v upravnem postopku, ko gre za odločanje o dovoljenju za prvo prebivanje zaradi dela oziroma zaposlitve. Obveznost spoštovanja tega načela je v teh upravnih zadevah sicer specifična, kajti zaradi njihove ekonomsko-politične narave ima upravni organ določeno polje proste presoje, znotraj katere izda ali pa ne izda upravnega dovoljenja. Razlike v obravnavanju vlog, do katerih prihaja na podlagi izvajanja določene upravne politike, so dopustne samo, če imajo objektivno in upravičeno podlago, v nobenem primeru pa ne smejo biti diskriminatorne (v negativnem smislu) na podlagi določenih osebnih okoliščin, kot so na primer: rasa, vera, narodnost, spol. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati zatrjevanja tožeče stranke glede (morebitne) prakse odločanja v tovrstnih primerih, ko gre za zavrnjene prosilce za azil, ki jim je izdano dovoljenje po 52. členu ZTuj-1 in se jim dovoljenje za prvo prebivanje zaradi dela in zaposlitve vroča v tujini, ter ponovno odločiti o zadevi ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom.
dovoljenje za začasno prebivanje - delovno dovoljenje - podatki iz uradnih evidenc
Po določilu 2. alineje 1. odstavka 44. člena ZTuj-1 pristojni organ razveljavi dovoljenje za začasno prebivanje, če naknadno nastopijo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja. Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela pa se lahko izda tujcu, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (1. odstavek 32. člena ZTuj-1). Tožena stranka se je lahko oprla na uradne evidence, ki so izkazovale, da je bilo osebno delovno dovoljenje odjavljeno.
prebivanje tujcev - dovoljenje za prvo prebivanje - domneva o nepodrejanju pravnemu redu RS - odločba o prekršku - odločanje po prostem preudarku
Tožnici je bila izdana odločba o prekršku, ker se je po poteku dovoljenja za prvo prebivanje v RS v državi nahajala nezakonito, saj pred potekom roka ni podala prošnje za podaljšanje dovoljenja. To pomeni, da je šlo za prekršek po ZTuj in to prav na področju, ki se nanaša na dolžnost tujca, da pravočasno poskrbi za podaljšanje bivanja. Navedeno utemeljuje domnevo, da tujec po izteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje v RS le-te ne bo prostovoljno zapustil in da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
43. člen ZTuj ne omogoča odločanja po prostem preudarku. Upravni organ je, čim nastopi katera izmed okoliščin iz 1. odstavka 43. člena ZTuj, dolžan vlogo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v RS zavrniti.
ZTuj-1 člen 43, 43/1, 43/1-5. ZUS-1 člen 71, 71/2.
prebivanje tujcev - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi dela - domneva o nepodrejanju pravnemu redu
Tožena stranka je obstoj razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, ugotovila dovolj prepričljivo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožnik s pavšalnimi navedbami ni uspel omajati.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - zaslišanje stranke - možnost sodelovanja stranke v postopku
Sodelovanje tožnika kot stranke v postopku bi bilo nujno potrebno, da bi se izjasnil o dejstvih in okoliščinah prebivanja v državi po letu 1992 in predlagal morebitne priče, ki bi njegove navedbe lahko potrdile, ali pa predložil listinske dokaze, ki bi izkazovali njegovo dejansko prebivanje. Po presoji tožene stranke namreč tožnik ni uspel dokazati dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od leta 1992 do 2005, ko je vložil prošnjo. Dokazna ocena tožene stranke pa je po presoji sodišča posplošena in zato njen sklep, da tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izdajo dovoljenja, preuranjen. Tožniku namreč v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča ni bila v skladu z določili 9. in 138. člena ZUP in natančnimi napotki sodišča iz prvotne sodbe na učinkovit način dana možnost sodelovanja v postopku. Od izdaje sodbe do izdaje izpodbijane odločbe je kot stranka prejel le eno vabilo na ustno zaslišanje. To zaslišanje pa je bilo razpisano 11 mesecev prej. Kljub temu upravni organ tožnika ni več ponovno povabil k sodelovanju v postopku (v ustni ali pisni obliki) niti po izdaji sodbe tega sodišča, s katero je sodišče zaradi molka uprave toženi stranki odredilo rok 60 dni za izdajo odločbe v zadevi.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-3. ZUP člen 168, 168/1, 168/2.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pogoj vzajemnosti - dokazovanje vzajemnosti
Tožena stranka je zavzela stališče, da bi moral tožnik pridobiti javno listino, s katero se potrjuje, katero pravo velja v tuji državi, ter ugotovila, da med državama ne obstaja mednarodna pogodba, zaradi česar bi bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči le pod pogoji vzajemnosti. Takšna obrazložitev je pomanjkljiva, saj sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve oziroma ugotovitve tožene stranke, da med državama ne obstaja mednarodna pogodba ter da ne obstaja vzajemnost glede uporabe prava, ki ureja področje dodelitve brezplačne pravne pomoči. Zgolj zatrjevanje teh dejstev ne zadostuje za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve.
Nepravilno je tudi stališče tožene stranke, da bi moral tožnik sam pridobiti dokaz o vzajemnosti in o tujem pravu pridobiti javno listino. Po določbi 2. odstavka 168. člena ZUP lahko organ breme dokazovanja prevali tudi na stranko, vendar v obravnavani zadevi iz upravnih spisov niti iz obrazložitve odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka zahtevala predložitev javne listine od tožnika. Če je menila, da bi dokaz o tujem pravu moral priskrbeti tožnik, bi morala to od njega izrecno zahtevati.
ZTuj-1 člen 9, 9/1, 20, 20/1, 20/1-1. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 3. 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o Schengenskih mejah) člen 5, 5/1, 5/1-d.
gibanje oseb prek meja - razlogi za zavrnitev vizuma - razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem - ukrep v postopku izbrisa
Za tožnika je razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem (SIS), razpisala pa ga je Republika Italija in ta ukrep še vedno velja. Tožnik temu niti ne oporeka, pač pa le navaja, da je v teku postopek izbrisa tega ukrepa. Dokler postopek izbrisa ni končan, je ukrep še vedno v veljavi in ga je treba spoštovati.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko življenje v Sloveniji
Vojne razmere je kot razlog za upravičeno odsotnost možno upoštevati le, dokler je vojna trajala. Od konca vojne v Bosni in Hercegovini pa do tožnikovega povratka v Republiko Slovenijo je v letu 2007 minilo 11 let, to pa je zelo dolgo obdobje in v tako dolgem času bi se lahko tožnik vrnil v Slovenijo, če bi bil njegov namen, da si življenje ponovno uredi v Republiki Sloveniji. V tem obdobju bi morala biti izkazana določena aktivnost, da si je prizadeval za vrnitev v Slovenijo.
dovoljenje za prebivanje - razveljavitev dovoljenja za prebivanje - dejansko stanje v času izdaje odločbe
Naknadno izdano delovno dovoljenje z veljavnostjo od 9. 10. 2009 do 8. 10. 2010, ne more imeti vpliva na dne 31. 8. 2009 izdano odločbo, saj takrat tožnik ni imel izdanega delovnega dovoljenja. Zato je odločitev o razveljavitvi dovoljenja za začasno prebivanje za obdobje od 5. 3. 2009 do 2. 3. 2010 pravilna in zakonita.