tujec - omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - razlogi za omejitev gibanja - direktiva o vračanju - nevarnost pobega
Tožnikovo dosedanje ravnanje, to je izvršitev večjega števila kaznivih dejanj in odklanjanje vsakega sodelovanja pri pridobivanju potne listine in vrnitvi v matično državo, kar je stalnica tožnikovega vedenja v vsem času in v vseh postopkih, kar se nahaja na ozemlju Republike Slovenije, po presoji sodišča kaže, da njegovemu zatrjevanju, da je pripravljen spoštovati pravni red v državi, se javljati na policijski postaji in si od staršev pridobiti določena sredstva za preživljanje, ne gre slediti in ostajajo te izjave zgolj na ravni z ničemer izkazanega zatrjevanja. Tožnik namreč doslej ni z ničemer izkazal, da bi mu bilo mogoče verjeti, da bi bi bila njegova odstranitev iz Republike Slovenije in vrnitev v matično državo lahko uspešna z milejšim ukrepom, pač pa ravno nasprotno, da s tem tega ne bi bilo mogoče doseči.
tujec - omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razlog za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - nevarnost pobega
Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena. Ukrep mu je bil odrejen zaradi nevarnosti pobega, vendar ga iz države ni bilo mogoče odstraniti takoj. Te okoliščine, ki so narekovale udeleženčevo nastanitev v Centru za tujce, se niso spremenile.
ZTuj-2 člen 37/1, 37/2, 37/4, 37a, 37a/4, 85. ZUP člen 213.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - soglasje - soglasje organa - izrek - določnost izreka - nedoločen in nejasen izrek - bistvena kršitev določb postopka
Toženka mora v odločbi, kot je izpodbijana, konkretno utemeljiti tudi, katere dejanske okoliščine in katere zakonske določbe so podlaga za zaključek, da je v konkretnem primeru soglasje zavoda nujen pogoj za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja. Stališče, da mora biti odločba tudi s tega vidika obrazložena, je Upravno sodišče zavzelo že v sodbah v zadevah I U 1219/2016 in I U 1806/2016.
tujci - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razlog za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - direktiva o vračanju - pravnomočna obsodba - nevarnost pobega
Po presoji tukajšnjega sodišča so razlogi za omejitev gibanja tujcu še vedno podani. Na nevarnost njegovega pobega kaže dejstvo, da je bil že v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Obenem je ne le iz prejete dokumentacije, temveč tudi njegovih navedb na glavni obravnavi pred tukajšnjim sodiščem očitno razviden tudi obstoj okoliščine, ki kaže na nevarnost pobega, to je jasno izražena namera tujca o nespoštovanju odločbe o vrnitvi oziroma s sodbo izrečene stranske kazni izgona iz države, saj je na glavni obravnavi večkrat izjavil, da se v Maroko ne želi in ne namerava vrniti.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - izločitev uradne osebe - izključitveni razlog - odklonitveni razlog za izločitev uradne osebe
Nestrinjanje s prejšnjimi odločitvami in stališči uradne osebe ne more biti izključitveni oziroma odklonitveni razlog, glede sprejetih odločitev pa so tožniku na voljo pravna sredstva.
ZTuj-2 člen 73, 73/1, 73/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. Konvencija o pravicah invalidov člen 7. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 5.
tujci - dovolitev zadrževanja tujca - šolanje - dokončanje šolanja - otrok s posebnimi potrebami - družinsko življenje - zasebno življenje - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - zavrnitev prošnje - zavrnitev tožbe
Med razlogi za dovolitev zadrževanja tujca iz drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 ni razloga varstva družinskega oz. zasebnega življenja, kot sicer izhaja iz 8. člena EKČP, in ne varovanja največje otrokove koristi, kot sicer izhaja iz 3. člena KOP in drugega odstavka 7. člena KOI. Vendar ti kriteriji veljajo v postopkih odločanja o dovolitvi zadrževanja tujca, saj toženko k temu zavezuje 8. člen EKČP, 3. člen KOP in 7. člen KOI ter 5. člen Direktive o vračanju v zvezi s 47. členom Listine EU ter 7. členom Listine EU.
Sodišče je ne glede na sicer daljše tolerirano bivanje tožnikov v Sloveniji pritrdilo toženki, da glede na navedbe in dokaze tožnikov niso podane okoliščine, da bi se v zvezi s konkretno zadevo ugotovil obstoj zasebnega in družinskega življenja v okviru varovane pravice po 8. členu EKČP v zvezi s 3. členom KOP.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/4, 55, 55/1. ZZSDT člen 12, 17, 17/1, 17/1-5, 17/1-6, 17/1-7, 17/1-8, 18, 18/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
Že v zadevi III U 104/2018 ter nato v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče tudi zavzelo stališče (drugače, kot je bilo zavzeto v sodbah I U 2694/2017 in I U 1219/2016), da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Sodišče izpostavlja tudi, da glede na zakon soglasje zavoda ni vedno pogoj za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja. V drugem odstavku 37. člena ZTuj-2 je namreč določeno, da soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec po ZZSDT za zaposlitev ali delo ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja. Navedeno glede na četrti odstavek 37. člena ZTuj-2 velja tudi za podaljšanje enotnega dovoljenja.
ZZSDT člen 17, 18, 42. ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - dovoljenje za delo - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - odločba o prekršku - zbirna odločba - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Že v zadevi III U 104/2018 ter nato še v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče zavzelo stališče, da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi.
tujci - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - vloga delodajalca - zavrnitev izdaje novih delovnih dovoljenj
Tožbeni ugovori v smeri, da bi moral biti tožnici izdan konkretni posamični akt, s katerim bi ji bilo prepovedano zaposlovanje in delo tujcev, ter da bi lahko šele na podlagi takšnega akta prvostopenjski organ zavrnil izdajo dovoljenja, niso utemeljeni. Zakonska ureditev ne zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja in dela tujcev za določeno obdobje, ampak je takšna prepoved posledica, ki po zakonu sledi, če je podan kateri izmed dejanskih stanov, ki so opredeljeni v 42. členu ZZSDT. Ko gre za določbe tega člena, ki omenjeno posledico navezujejo na pravnomočno izrečeno globo, je za nastanek posledice bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Takšno stališče je tukajšnje sodišče zavzelo tudi v sodbi in sklepu III U 49/2019 z dne 20. 5. 2019.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovilo upravnega organa - dejansko življenje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - dohodek zakonca - zavrnitev tožbe
Pritrditi je navedbam toženke, da ima okoliščina življenja v Švici, ki je bila ugotovljena iz obrazložitve sodbe o razvezi zakonske zveze bistveno večjo dokazno vrednost, kot izjava stranke v postopku pridobitve državljanstva, saj je namen postopka razveze zakonske zveze povsem drug kot namen postopka pridobitve državljanstva in da je v postopku pridobitve državljanstva podan velik interes tožnice, da bi pridobila državljanstvo.
Za pogoj glede zagotovljenih sredstev velja, da gre za sredstva, ki jih prejema prosilec (in ne druga oseba, razen če je dolžna preživljati prosilca) in ki se mu izplačujejo na podlagi določenega pravnega temelja. Pravna podlaga za izplačilo daje prejemkom lastnost zagotovljenih sredstev, pri čemer se tovrstni prejemki druge osebe obravnavajo kot prosilčeva zagotovljena sredstva samo, če je oseba dolžna preživljati prosilca.
ZTuj-2 člen 73, 73/1, 73/2, 85. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/4, 237, 237/2, 237/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja tujca - šolanje - otrok s posebnimi potrebami - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Med razlogi iz drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 za dovolitev zadrževanja tujca v državi nesporno ni razloga (varstva) družinskega oz. zasebnega življenja, kot sicer izhaja iz 8. člena EKČP, in ne varovanja največje otrokove koristi, kot sicer izhaja iz 3. člena KOP in drugega odstavka 7. člena KOI. Toženo stranko k temu zavezuje 5. člen Direktive o vračanju v zvezi s 47. členom Listine EU ter 7. členom Listine EU. Direktiva o vračanju zavezuje tako tudi organe RS, in sicer tudi v zvezi s presojo določb ZTuj-2, kar vključuje tudi 73. člen ZTuj-2.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je pridobila izjavo tožnikove partnerke, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila. Tožnik v postopku ni imel možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
tujec - odpoved prebivanja tujca - zelo hude posledice - nevarnost za varnost in obrambo države - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti - zmotna uporaba materialnega prava - začasna odredba
Glede na določbe ZTuj-2 obstoj razloga iz prvega odstavka 61. člena, kar je tudi pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh let, ne pomeni avtomatično, da mora upravni organ tujcu odpovedati stalno prebivanje (zakon namreč določa, da to lahko stori).
izročitev tujca - pogoji za izročitev - izročitev tujca tuji državi
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da sta za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, pristojni sodišči, minister za pravosodje pa ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo sodišče in katerega odločitve so pravnomočne. Ta presoja (ponovna) se ne more izvesti niti v upravnem sporu. Po stališču sodišča je toženka po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku, tujcu katerega izročitev se zahteva, priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - upravičena odsotnost - izguba zaposlitve
Določbe prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD ni mogoče razlagati in uporabiti tako, da mora stranka dokazati, da je neposredno in izključno zaradi izbrisa ter takoj po izbrisu zapustila Slovenijo. /.../ Zato z vidika dokaznega bremena velja, da mora stranka za uspeh v postopku dovolj prepričljivo izkazati, da so jo posledice izbrisa oziroma splet okoliščin povezanih z izbrisom prisilile, da je zapustila Slovenijo v tem smislu, da je bil izbris odločilni razlog za njen odhod.
Tožena stranka ni upoštevala pravilne interpretacije prve alineje tretjega odstavka 1č. člena ZUSDDD, saj je naredila selektivno dokazno oceno s tem, da je upoštevala - na načelni ravni - zgolj pravno ureditev tedaj veljavnega Zakona o osnovni šoli glede dostopa do osnovnošolskega izobraževanja za tujce z urejenim statusom. Tožena stranka bi morala upoštevati izpovedbo tožnikovega očeta, da so jim v šoli, na katero je bil vpisan tožnik, in na kateri je bila zaposlena tožnikova mama, ravnatelj in drugi zaposleni dejali, da tožnik kot tujec ne more več nadaljevati šolanja. Po presoji sodišča je povsem življenjsko, da so se tožnikovi starši glede informacij o pravicah njunih otrok do šolanja v Sloveniji zanesli na informacije ravnatelja in učiteljev in glede tega niso pridobivali pravnih mnenj o takrat veljavni zakonodaji oziroma niso sprožali pravnih sporov. Dokazna ocena pravno relevantnih okoliščin glede na to, da je do izbrisa nesporno prišlo, bi morala biti celostna, življenjska in realna, ne pa formalistična in selektivna, in tega napotka oziroma pravne interpretacije določila prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD se tožena stranka ni držala.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2009) člen 3, 3/1.
državljanstvo - prošnja za sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - denarna sredstva
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 41/2021 in enako tudi v sodbi X Ips 8/2021, iz citiranih določb 10. člena ZDRS izhaja, da mora prosilec za sprejem v državljanstvo razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Ker je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva", to kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb ZDRS v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Kot sredstva, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost, je treba upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 55, 55/1, 55/1-1. ZDR člen 135. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 2.
zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini - dovoljenje za stalno prebivanje
V obravnavani zadevi je sporno, ali so dokazila, s katerimi tujec dokazuje svojo plačo, nadomestilo plače, povračilo stroškov v zvezi z delom, bonitete in regres za letni dopust, in ki so našteta v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, našteta taksativno in kumulativno ali zgolj primeroma ter posledično, ali lahko tožnik zadostna sredstva za preživljanje dokazuje s plačilnimi listami svojega očeta in pripadajočimi blagajniškimi izdatki. Po presoji sodišča so dokazila našteta primeroma. Sporni stavek namreč uporablja besedno zvezo „in drugimi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov iz prejemkov iz tega odstavka“. Ti drugi dokazi v Pravilniku niso našteti niti definirani na način, da bi jih bilo mogoče izčrpno določiti, zato stališče, da so zahtevana dokazila v določbi našteta taksativno (izčrpno) in da morajo biti kumulativno izkazana, ni pravilno. Citirana besedna zveza je po presoji sodišča namenjena tudi situacijam, v katerih tujec sredstev ne more dokazati s plačilnimi listami in izpiski iz transakcijskega računa in pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tako ali drugače dejansko prejel.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 530, 530/a. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47. ZUS-1 člen 40, 40/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 18, 18/1, 21, 21/1.
pravni interes - človekove pravice in temeljne svoboščine - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - izročitev tujca - izročitev obdolženca tuji državi - pogoji za izročitev - vezanost ministra na odločitev kazenskega sodišča - odločanje po prostem preudarku - svoboda gibanja - državljan EU - pravo EU - načelo lojalnega sodelovanja - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo sorazmernosti
Izpodbijana odločba, ki je v veljavi, še vedno posega v pravni položaj tožnika, kajti v trenutku, ko bi se tožnik kot državljan EU, ki ima svobodo gibanja znotraj držav EU, nahajal na ozemlju Republike Slovenije, bi pravnomočnost izpodbijane odločbe bila podlaga za njeno izvršitev.
Po stališču Sodišča EU je vsaka določba nacionalnega pravnega reda ali vsaka zakonodajna, upravna ali sodna praksa, katere učinek bi bil zmanjšanje učinkovitosti prava Unije s tem, da bi se sodišču, pristojnemu za uporabo tega prava, odrekla možnost, da ob tej uporabi stori vse potrebno, da se ne uporabijo nacionalne zakonske določbe, ki morda ovirajo polni učinek predpisov Unije, ki imajo „neposredni učinek,“ kot je člen 47 Listine EU, ki ureja pravico do učinkovitega sodnega varstva, nezdružljiva z zahtevami same narave prava Unije. To na primer pomeni, da mora(ta) upravni organ ali nacionalno sodišče v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe EU po potrebi ravnati tako, da sporne nacionalne ureditve ali sodne prakse ne uporabi(ta).
Kadar oseba še ni izročena, odstranjena, vrnjena, deportirana, je treba upoštevati informacije o stanju v državi izvora, oziroma kamor naj bi bil tožnik izročen, pri čemer se mora upoštevati dejansko stanje v izvorni državi, oziroma v državi izročitve na dan odločanja o izročitvi.
Kar zadeva bivanjske razmere, s katerimi naj bi bil tožnik soočen v zaporu, se tožena stranka torej ne bi smela po eni strani sklicevati na to, da ne sme posegati v presojo kazenskih sodišč z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, četudi stranka zatrjuje nova dejstva, po drugi strani pa, če je na nek način vendarle vzela v presojo nove okoliščine, se ne bi smela opreti samo na zagotovila državnega organa pravobranilstva iz ZDA, ampak bi morala uporabiti tudi poročila o stanju v konkretnem zaporu, kamor naj bi bil tožnik nastanjen, s strani mednarodnih organizacij, ki se sistematično ukvarjajo s spremljanjem tega področja v ZDA. Če teh poročil ni, potem pridejo v poštev tudi poročila drugih inštitucij ali prispevki posameznih komentatorjev, raziskovalcev, novinarjev, katerih analize oziroma poročila je treba ustrezno oceniti z vidika njihove dokazne vrednosti.
Ker Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 40/2021 iz interpretacije Ustavnega sodišča izpeljuje razlago, da gre za „prosti preudarek“ ministra za pravosodje iz prvega odstavka v zvezi z tretjim odstavkom 530. člena ZKP v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku oziroma v smislu tretjega odstavka 40. člena ZUS-1, Upravno sodišče dodaja, da zaradi napačne uporabe določila 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah (njegove procesne dimenzije) v povezavi z določbo člena 18(1) PDEU, določbi tretjega in prvega odstavka 530. člena ZKP očitno nista bili uporabljeni na način, ki ustreza njunemu namenu, ko gre za spor, v okviru katerega gre za izvajanje prava EU.
omejitev gibanja - nevarnost pobega - obrazložitev odločbe
V skladu s 85. členom ZTuj-2 se v postopkih po tem zakonu, če z ZTuj-2 ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZUP. Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve.
dovoljenje za začasno prebivanje - delovno dovoljenje za tujca - odložilna začasna odredba - začasna odredba
Sodišče je presodilo, da tožnik s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazal, kar je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik vloge - nezakonito bivanje tujca - vrnitev tujca - prosilec za mednarodno zaščito
Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik prosilec za mednarodno zaščito, toženka določb ZTuj-2 ne bi smela uporabiti. Ker je ravnala v nasprotju z ZTuj-2 in ZMZ-1, je nepravilno uporabila materialno pravo. Tožnik ima namreč kot prosilec za mednarodno zaščito na podlagi ZMZ-1 pravico do prebivanja v RS, zato mu že po naravi stvari ni mogoče izreči ukrepov, ki so ti povezani z nezakonitim prebivanjem.