Ker iz tožnikovega trditvenega gradiva in podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, ni razvidno, kaj bi moral ODT še ukreniti, da bi se odkrilo storilca navedenega kaznivega dejanja, in kakšno vlogo bi pri tem igralo tožnikovo sodelovanje, je očitno, da ni treba nujno zagotoviti njegove udeležbe v predkazenskem postopku; zaradi ugotovitve, da ta še ni končan, navedeno logično velja tudi za tožnikovo udeležbo v kazenskem postopku. Zato niso podani zakonski pogoji za dovolitev zadrževanja po peti alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2.
Že zato, ker tožnik ni izkazal, da je državljan Alžirije, je po presoji sodišča logično, da njegova prošnja ne more temeljiti na določbah devete alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, ki dovolitev zadrževanja logično povezujejo s predhodno ugotovitvijo, da je izkazan obstoj državljanstva države, v katero naj bi bil tožnik odstranjen.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - umik soglasja
Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve toženke, da je ZRSZ 21. 4. 2022 umaknil soglasje, ker tožnik ni nastopil dela oziroma ni bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v rokih iz 8. člena ZZSDT-UPB4, zato je odločitev toženke na podlagi tretja alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2-UPB9 o razveljavitvi dovoljenja pravilna.
Tožnik ne izpodbija ugotovitve toženke, da tožniku ni bilo izdano soglasje k pisni odobritvi na podlagi zaposlitve (dokument ZRSZ št. 20220040296 z dne 22. 9. 2022) in da v času, ko je ZRSZ podal umik soglasja k dovoljenju 21. 4. 2022, ni imel veljavne pisne odobritve za zamenjavo delodajalca. Tožbeni ugovor, da za umik soglasja ni bilo pogojev, je kljub temu, da je pavšalen in nekonkretiziran, tudi neutemeljen, saj je ZRSZ glede na navedeno, utemeljeno umaknil soglasje na podlagi 38. člena ZZSDT-UPB4.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5, 68/1-7, 76. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3-7.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - razlogi za omejitev gibanja - nevarnost pobega - istovetnost - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - sorazmernost in nujnost ukrepa
Obstoj nevarnosti pobega se, upoštevajoč 7. točko 3. člena Direktive o vračanju, ugotavlja glede na določbe 68. člena ZTuj-2, kjer so določene objektivne okoliščine, ki kažejo na takšno nevarnost. Tudi po presoji sodišča dejanske okoliščine, ki so izpostavljene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kažejo na tožnikovo nesodelovanje v postopku priprave vrnitve in s tem na obstoj razloga iz prve alineje 68. člena ZTuj-2. Ugotovitve, da tožnik jasno zavrača vrnitev v matično državo, sam niti ne prereka, kar kaže tudi na obstoj okoliščine iz pete alineje 68. člena ZTuj-2. Toženka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla še, da je podana tudi okoliščina iz zadnje alineje 68. člena ZTuj-2 (torej da je bila tožniku v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi v RS najmanj trikrat izrečena pravnomočna sankcija za prekrške po predpisih zoper javni red, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo državno mejo in tujce, orožje ter prepovedane droge), pri čemer je glede na tožbene ugovore v odgovoru na tožbo dodatno pojasnila, za katere prekrške gre in kdaj so bili tožniku v zvezi z njimi izdani plačilni nalogi, kot tudi, da je to razvidno že iz obrazložitve odločbe o vrnitvi. Ne gre torej za to, kot skuša prikazati tožnik, da bi toženka zaključek, da še obstojijo razlogi za omejitev gibanja, utemeljila (zgolj) na tem, da tožnik nima veljavnega osebnega dokumenta, pač pa celota vseh ugotovljenih okoliščin tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep o obstoju nevarnosti pobega tožnika in tudi zaključek, da se izogiba vrnitvi v matično državo. Na to nenazadnje kaže tudi ugotovitev, da se je v posameznih državah, kot je konkretno pojasnjeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe, predstavljal z različnimi osebnimi podatki.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.
ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/3-1. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala po presoji sodišča ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - namen sklenitve zakonske zveze - vnaprejšna dokazna ocena
Sodišče meni, da je s tem prvostopenjski organ podal že vnaprejšnjo dokazno oceno, ne da bi sploh izvedel predlagana dokaza, ki pa v tem primeru po presoji sodišča nista nerelevantna glede na to, da sta tožnika trdila, da prav ti dve priči lahko potrdita pristnost zakonske zveze in da sta bili prav ti dve osebi tudi priči pri sklenitvi njune zakonske zveze.
tujec - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razlog za omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane - pristojnost upravnega sodišča
Tožnik v tožbi ugovarja, da toženka ni ustrezno ugotovila in obrazložila dejstev v zvezi z nujnostjo oziroma sorazmernostjo (podaljšanja) ukrepa omejitve gibanja, vendar iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri odločanju presojala sorazmernost izrečenega ukrepa ter ocenila, da je ta (še vedno) utemeljen, saj v konkretnem primeru ni možno učinkovito uporabili milejših ukrepov. Za organizacijo in izvedbo vrnitve tožnika je njegova prisotnost v postopku obvezna.
ZTuj-2 člen 37, 37/5, 56, 56/1, 56/1-3, 56/3. ZZSDT člen 38, 38/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - soglasje - umik soglasja - zdravstveno zavarovanje
Tudi morebitna vložitev vloge za zamenjavo delodajalca, po tem, ko je tožniku po njegovi lastni volji prenehala pogodba o zaposlitvi (tožnik je v svojem odgovoru z dne 22. 11. 2022 navedel zgolj to, da je "dal odpoved", glede na to, da tožnik tedaj nesporno ni bil obvezno socialno zavarovan pa tudi očitno ni šlo za primer iz tretjega odstavka 56. člena ZTuj-21), ne bi mogla vplivati na veljavnost umika soglasja Zavoda, ne glede na to, kdaj bi se tožnik na podlagi zamenjave delodajalca ponovno prijavil v obvezno socialno zavarovanje. Drugi odstavek 38. člena ZZSDT namreč določa, da se mora tujec v 15 dneh ponovno prijaviti v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu (poudarilo sodišče). Umik soglasja je bil torej utemeljen, na tej podlagi pa tudi razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
ZTuj-2 člen 37, 37/5, 56, 56/1, 56/1-3, 50/3. ZZSDT člen 38, 38/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - soglasje - umik soglasja
V tožbi zatrjevane „nekrivdnosti“ odpovedi (slabe razmere in bolezensko stanje) ni moč subsumirati pod določbo tretjega odstavka 56. člena ZTuj-2. Ta določa, da se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova. Tožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ta izjema razveljavitve dovoljenja v tožnikovem primeru ni uporabljiva. Prav tako za ta upravni spor niso relevantne niti navedbe o dejstvih glede zamenjave tožnikovega delodajalca.
Zakon predpisuje poseben postopek zamenjave delodajalca za tujca, ki ima enotno dovoljenje, ki pa na sam postopek razveljavitve enotnega dovoljenja ne vpliva in ne predstavlja ovire za razveljavitev enotnega dovoljenja.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - zagotovilo upravnega organa - naturalizacija - tožbene novote
Ker je tožnik navedbe o novi partnerki in hčeri podal prvič šele v upravnem sporu, čeprav je s temi podatki že razpolagal že v času upravnega postopka, gre za nedopustno tožbeno novoto, ki se pri odločanju sodišča ne upošteva.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZZSDT člen 12, 12/4.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zavrnitev prošnje za podaljšanje - kaznivo dejanje - pravnomočna obsodba - domneva nepodrejanja pravnemu redu republike slovenije - podrejanje pravnemu redu
Toženka je na podlagi nesporne pravnomočne kazenske obsodbe tožnika ugotovila, da obstajajo razlogi za sum, da utegne tožnik pomeniti nevarnost za javni red in varnost RS in da obstaja sum, da bo tožnikovo prebivanje v državi povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, saj je tožnik storil kaznivo dejanje, za katerega je bil pravnomočno obsojen in pravne posledice kaznivega dejanja še vedno trajajo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev po uradni dolžnosti - umik soglasja
Med pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje je tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju RS. To pomeni, da je pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje tudi urejeno zavarovanje na območju RS. Če pristojni organ naknadno ugotovi, da tujec ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje, dovoljenje za začasno prebivanje razveljavi.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - zagotovljena sredstva za preživljanje
Iz plačilnih list pa je razvidno, da so bili dohodki, nakazani na tožnikov račun, večinoma znatno višji, to pa predvsem iz razloga, ker so bile k tem zneskom prištete tudi dnevnice za tujino. Tožena stranka se do zneskov, kot so razvidni iz plačilnih list, ni opredelila, čeprav so bile le-te predložene že v postopku na prvi stopnji. Iz 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije izhaja zgolj to, da se upoštevajo prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, nikjer pa ni definirano, kateri znesek se upošteva pod pojmom "prejemkov". Ker se tožena stranka do tega ni opredelila, se sodišče strinja s tožbeno navedbo, da je odločba pomanjkljivo obrazložena.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - bivanje v RS
Toženka je pravilno izdala izpodbijano odločbo po ugotovitvi, da tožnik ne prebiva na ozemlju Republike Slovenije v skladu z namenom, zaradi katerega mu je Dovoljenje dano. S strani tožnika predloženi dokazi ne dokazujejo tožbene trditve, da naj bi bil tožnik v Nemčiji na obisku. Toženka je pravilno na podlagi PPIU, iz katerega izhaja, da je tožnik povedal, da prihaja iz Nemčije, kjer si je poskušal urediti zaposlitev, ugotovila, da je bil tožnik v Nemčiji zato, ker si je poskušal urediti zaposlitev. Pavšalno, nedokazano in neutemeljeno je zatrjevanje tožnika, da je bilo sporazumevanje na avtobusu oteženo, ker tožnik ne zna slovensko. Tožnik te trditve niti toliko ne opredeli, da ne navede, kaj pa naj bi povedal PPIU, če ne tega, kar izhaja iz dopisa z dne 27. 9. 2020, ki je javna listina v smislu določbe 169. člena ZUP.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 76, 78, 78/1.
tujci - omejitev gibanja tujcu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik bi moral tožbo zoper izpodbijano odločbo vložiti v roku treh dni po vročitvi dne 17. 7. 2023, to je najkasneje 20. 7. 2023, česar pa ni storil, pač pa je tožbo vložil šele dne 27. 7. 202, kar pa je sedem dni prepozno. Sodišče je zato tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - nepopolna vloga - molk - domneva umika - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v konkretnem primeru ni navedla, katerih zahtevanih dokumentov tožnik ni predložil niti ni opredelila kako posamezni manjkajoči dokument vpliva na postopek na način, da se brez določenega dokumenta postopek ne more končati. Ker v izpodbijanem sklepu o tem ni nobenega razloga, tožena stranka ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz 2., 5. in 6. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo celo navedla, da za obrazložitev izpodbijanega sklepa ni pomembno navajanje manjkajočih dokumentov, ker so bili ti že našteti v pozivih (na dopolnitev vloge).
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - procesne predpostavke za tožbo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica v obravnavani zadevi izpodbija sklep o prekinitvi postopka izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujcu, s katerim je toženka odločila, da se postopek izdaje navedenega dovoljenja prekine do odločitve ZRSZ o izdaji soglasja k izdaji tega dovoljenja. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep, glede na opisano vsebino njegovega izreka, zgolj procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Edini pravni učinek izpodbijanega sklepa je namreč v tem, da do nastopa v njem predvidene okoliščine upravni postopek pred toženko ne teče in da se v tem času v njem ne izvršujejo procesna dejanja ter ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje (153. člen ZUP). Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka tako ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu (5. člen ZUS-1), saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu, št. I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, kjer je pojasnilo, da procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih posledic, ki takemu sklepu šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici. Procesni akt je - in ostane - procesni akt.